https://www.dnevnik.si/1042921309

ODGOVOR NA ODZIV KONTRAADMIRALA RENATA PETRIČA

Ali vojsko res potrebujemo? – 5

Spoštovani g. Petrič,

Štejem si v čast, da se je odzval na mojo domnevno provokacijo, za katero naj takoj povem, da ni na to ciljala, da pa naj provokacija bo, če že provocira debato in odzive na to temo, kontraadmiral in svojčas tudi namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, ki je vso svoje znanje, svoje sposobnosti in svoje ambicije, že od mladih let, posvetil vojaškemu poklicu. Povsem nasprotno temu kar sem jaz počel, ki zaradi zdravja, še naborništva nisem služil. Torej se klanjam Vašemu vedenju o tem kaj pomeni in čemu služi vojska. In slabo ste me razumeli, če menite da so mi uniforme odvratne, oz. da nanje gledam z »groznim pogledom«. Obratno. Bolj so pisane, bolj so mi všeč.

To čemur ugovarjam je prepričanje in dopovedovanje narodu, da se ta poklic in če hočeva poslanstvo, morata razvijat še dandanes le ali predvsem v smislu obrambe države pred grožnjo potencialne tuje agresije, okupacije, in sicer uporabe sile s ciljem prilaščanja našega ozemlja, ter sodelovanja na mednarodnih misijah, ki naj bi služile zastopanju naših interesov. No, če je v našem interesu ne ujezit Donalda Trumpa, razumem.

Kot sem dejal, nisem bil, nisem in nikoli ne bom vojak niti v prenesenem smislu, ker sem do hierarhiji in slepe poslušnosti vedno imel nek določen odpor. Tudi v nekdanjem sistemu. Reciva da se imam za svobodnega misleca, kakorkoli se moje misli zdijo marsikomu napačne, utopične ali celo nevarne. JJ me je nemalokrat naslovil za izdajalca, ker sem se med osamosvojitveno vojno pogajal z generalom Čadom, kljub temu da je dobro vedel, da sem bil za to zaprošen s strani pristojnih. Ostajam pa prepričan in neomajen mirovnik, ki bo svoje zagovarjal - kot sem se nedavno na nekem shodu somišljenikov v Trstu pošalil - tudi ko bomo primorani sestankovat v protijedrskih zakloniščih!

Ker vas poznam kot zelo odprtega in razumnega človeka, izobraženca tudi onstran uniforme, vas sprašujem, g. Petrič, ali ste res prepričani, da ko bi odšli iz Nata in preoblikovali SV tako kot predlagano že dobrih deset let nazaj s strani vrste priznanih slovenskih intelektualcev, kar sem prenesel v mojem prvem prispevku, bi bili lažji plen vsakomur, ki bi si želel prisvojiti ali deliti našo domovino? Oziroma ali je res pričakovati da si naši sosedje pa še kdo drug to želijo in bi se v to tudi podali? Čemu?

Vam kaj pomeni to, da imamo še ne sredi februarja temperature blizu 15 stopinjam, da vetrolomi danes, žledolomi včeraj, lomastijo po naseljih in gozdovih kot še nikoli prej, da protipoplavne vreče so vse bolj primorani koristiti tudi Pirančani in Izolani, da ne le burja ampak tudi že jugo presega 100 km na uro, da se mariborska Zlata Lisica vse pogosteje seli v Kranjsko Goro, pa če pogledamo malce širše, da tudi v Evropi ekstremne vremenske nevšečnosti začenjamo poimenovati, tako kot v Ameriki ali Aziji tornade, orkane in ciklone? Ne nazadnje, da, kot nas opozarja dr. Bogatajeva, podnebnih sprememb se ne da več ustaviti, le še upočasniti?

To je to kar nas ogroža danes in nas bo še bolj jutri. Celo nevarnosti globalnega jedrskega spopada se ne gre pretirano bati, ker nas bo prej pokončalo podnebje. Seveda, vmes bodo migracije, in tudi verjetni konflikti, ki jih bodo spremljali, in z vsem tem se bomo tudi pri nas soočali, a odziv bo moral biti maksimalno človekoljuben.

Gre torej za to, za soočenje s posledicami vremenskih ekstremov. »Mission«, skorajda »impossible«, za katero se pa moramo vendarle kot družba usposobiti in ustrezno opremiti, vanjo največ investirati in ni populizma v tem, da vidim vse večjo vlogo v policiji, gasilcih, civilno zaščito, gozdarjih, reševalcih, socialnih službah in humanitarcih. Prej kot oklepnike bomo potrebovali protipožarna letala, helikopterje, pontone, reševalna plovila, terenske bolnišnice in vse ostalo kar še sodi zraven reševalnih akciji. Pri vsem tem menim, da je z ustreznim preoblikovanjem in prilagajanjem novim izzivom, največji bazen znanja in moči prav v SV.

Pa ne pozabimo na vojno izpred 29 let. Imeli smo, poleg diplomacije in modrih politikov na vrhu poveljevanja, le Policijo in (lahko oboroženo!) Teritorialno obrambo. Tanki, oklepniki, topovi, lovci, bombniki in bojni helikopterji, JLA niso kaj dosti pomagali.  Pa lep pozdrav