Bog Boris!

UMIRI SE, ŽE ENKRAT, BORIS!

…In sprejmi dejstvo, da nisi več župan in da je čas, da nehaš trosit neumnosti in laži. Ob nekem nedavnem intervjuju na Regional Obali nisi mogel mimo tega, da bi, tako kot samo ti  znaš, napadel svojega naslednika in njegov prvi proračun ter posredno znova prezrl zapuščino prednikov. Da bi branil Aleša Bržana ne čutim potrebe, ker bo on to sam bolje opravil, moram pa se odzvat na tvojo ponavljajočo tezo, da se je zgodovina Kopra začela s teboj. Znova že zguljena fraza: »Jaz v prvem mandatu nisem imel ničesar, oni (Bržanovi o.p.) pa imajo vse nastavljeno.«

Pred teboj smo bili trije, ki smo vodili občino, če omenim samo obdobje samostojne Slovenije, in pred nami so bili še drugi in vsak je za seboj pustil nekaj kar je bilo vredno vsaj omembe. Nihče ni našel puščave. »Koper 2020« je spisek želja in projektov, ki ste jim tudi ti in tvoji sodelavke-sodelavci v glavnem sledili z rahlimi odstopanji in spremembami… obvoznica, komunalni privezi, obnova zelenih površin in tudi trgov in ulic mesta, prenova šol, štadiona, univerza, revitalizacija podeželja so bili opredeljeni takrat ko si ti še dirkal.

Za menoj Irena Fister, za njo Dino Pucer. Skupno 12 let socialdemokratske kontinuitete. In pustili smo ti, skupaj z našimi timi, občino v odlični kondiciji. Govorijo podatki iz leta 2001: po bruto družbenem proizvodu na prebivalca druga občina v Sloveniji, takoj za Ljubljano, čeprav šele peta po številu populacije, četrta po višini plač, prva po število motornih vozil. Na tisoč prebivalcev 45 diplomantov napram 39 iz takratnega slovenskega povprečja in pa nezaposlenost 9,3% - slovenska 13,3%. Dodam naj še širši Koprski, oziroma obalni prostor, skupaj torej z Izolo in Piranom, ki je bil po bruto dodani vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu, prva med 13 slovenskimi statističnimi regijami! Da je bilo temu tako je pripomoglo tudi dejstvo, da smo se bili potrudili, da bi nas osamosvojitvena vojna poškodovala čim manj. Razen tragične in obžalovanja vredne smrti treh mladih vojakov JLA na Škofijah, hujših posledic in razdejanja ni bilo in posledično tudi ne potrebe po večjih stroških v sanacijo škod.

Zapustili smo tudi povsem dobljeno bitko, če sprejmemo za merodajno sodbo Sveta Evrope, kot varuha evropske Listine o lokalni samoupravi, z Ustavnim sodiščem za ohranitev MO Koper po večinski volji Koprčank in Koprčanov v slehernem njenem delu, (91% proti cefranju občine na več manjših), kar pa tebi z Ankaranom žal ni uspelo (64% za novo občino). In poskrbeli smo, da bi se preklop komunalnega sistema na novo ureditev lokalne samouprave zgodil ne da bi koristniki občinskih uslug, oz. storitev, to pretirano občutili, ter da bi ohranili prvine regijskega sodelovanja z Občinama Izola in Piran tudi brez Skupnosti obalnih občin.

Na terenu investiciji? Spisek je predolg da bi naštel vse. Več krat pohvaljena Arena Bonifika je le polepšava nečesa, kar je nastalo v našem času. Začetek gradnje večnamenske dvorane nosi moj podpis, njeno dokončanje Fisterjev in pričetek polnega obratovanja Pucerjev. Ti si jo samo posodobil in si to – priznam - dobro opravil, za potrebe Evropskega košarkarskega prvenstva leta 2013. Do takrat, celih 14 let, je pa nič manj kakovostno nudila gostovanje neštetim športnim, kulturnim, glasbenim in drugim dogodkom in povsem služila svojemu namenu. Računali smo, da bo v povezavi z dvorano zgrajen tudi olimpijski bazen in to že ob tvojem prvem mandatu – projekt je bil nastavljen in tudi finančno odobren – a si karte premešal, oziroma odstopil ob prvotne zamisli, in dobili smo bazen z zamikom več kot 15 let v okviru neke mega-stavbe kateri skelet že leta stoji in bojim se, da bo še dolgo stal, kot zarjavel spomenik tvojih zgrešenih investiciji. No, v tem času je bil več kot dober bazen v Žusterni, ki ga je bila usposobila tudi za bolj zahtevne dogodke ekipa Irene Fister.

Našel si dobro delujoča komunalni nadzor in geoinformacijski sistem, prenovljene kar nekaj trgov in ulic v mestnem jedru – Prešernov, Giordanov in Carpaccijev trg, Kidričevo, Gallusovo, Pristaniško ulico, cesto Zore Perello-Godina in Ferrarsko cesto, povezavo slednje z Vojkovim nabrežjem. Našel si dokončano in opremljeno Pretorsko palačo z eno najlepših sejnih dvoran daleč naokrog, in v zaključni fazi prenove še bližnji Armerio in Foresterio za potrebe nastajajoče Univerze na Primorskem, dober del mesta z odpravljenimi arhitektonskimi ovirami, obnovljeni Študijsko knjižnico in kinodvorano, nove prostore šolske in otroške ambulante Zdravstvenega doma, štiriindvajset neprofitnih in osem socialnih stanovanj, razširjeno osrednje pokopališče, Kvedrovo cesto – takrat smo jo imenovali cesto A – skozi Markovec do Bolnišnice v Izoli, urejene tudi druge ceste in poti, z enosmernimi režimi, med Semedelo, Markovcem in Žusterno, že izdelan projekt za novo srednjo tehnično šolo ob Dolinski cesti, adaptirano in dozidano osnovno šolo Šmarje.

Našel si urejene in komunalno opremljene vrsto prometnic na podeželju, skupaj za skoraj 100 km: Babiči-Marezige in Babiči-Pomjan, križišče Puče-Grintovec, cesta do Rakitovca, Pomjan-Fjeroga-Župančiči, v Krkavčah, Kampel-Brda, Gradin-Abitanti, nekaj novih km pločnika in kanalizacije do Sv.Antona, v Šmarjah, Ospu in Gabrovici ter obnovljen mejni prehod na Škofijah, poškodovan v dnevih vojne. Našel si obnovljene zadružne domove v Pobegih-Čežarjih, v Vanganelu in Gračišču ter kulturni dom v Loparju.

In našel si že delujoča Znanstveno raziskovalno ter Visokošolsko središče, slednje v sodelovanju z občinama Izola in Piran, in vse nastavke, zakonske, organizacijske in logistične, za Univerzo na Primorskem za katero še vedel nisi, ko si prevzel občinske vajeti.

In takrat je mesto že dolgo utripalo, četudi brez lučk in palm: Koprska srečanja in za njimi Folkest v organizaciji italijanske skupnosti, sveže ustanovljeno poklicno Gledališče, Primorski festival, nekaj ediciji Melodiji morja in sonca, Koprske noči, Praznik Sv.Nazarja s turnirjem pandola, Praznik refoška v Marezigah in prvič v Sloveniji 31.decembra 1992, Silvestrovanje na prostem, na Titovem trgu. In, na koncu, našel si dokaj urejeno občinsko blagajno, brez kakršnih koli okostnjakov. Da, dragi bivši župan, zgodovina Kopra, hočeš, nočeš, se je pisala tudi takrat.

Vlada RS priznata Guaidoja

VLADA JE IMELA NA VOLJO BOLJŠO KARTO…

A potegnila je slabšo, amen! Sklenila je, s častno izjemo ministrov SD, ki sta bila proti, sprejeti predlog ministra za zunanje zadeve, Mira Cerarja, in priznati za začasnega predsednika Venezuele, Juana Guaidoja s ciljem – kot pojasnjuje predlagatelj - da le-ta »v čim krajšem času razpiše svobodne, demokratične in legitimne volitve«. Soglašam s tistimi, kot dr. Milan Brglez, ki menijo, da je odločitev zgrešena ker nenačelna in politično nevarna. Guaido se je namreč za predsednika  oklical sam, brez potrebne volilne legitimacije in s sumom, da ga je namestila Trumpova administracija. Da je sum zelo utemeljen daje razumeti on sam z zavračanjem posredovanja s strani tako imenovane kontaktne skupine za Venezuelo pod vodstvom Evropske Unije in z naklonjenostjo morebitnemu vojaškemu posredovanju ZDA proti režimu Nicolasa Madura.

Primernejša osnova za odločanje slovenske vlade je bila torej misija, morda res nemogoča, ker se ji upira tudi Nicolas Maduro, omenjene kontaktne skupine. Slednja je naslovila režimu v Caracasu jasno pričakovanje po mirnem reševanju krize, oziroma po dialogu z opozicijo o razpisu svobodnih in demokratičnih volitev in o omogočanju humanitarne pomoči obubožanemu venezuelskemu ljudstvu. Bolj ko bo tovrstnega pritiska, brez navijanja za eno ali drugo stran in brez ultimatov, več šans bo da misija uspe in manj bo tveganja razdora v mednarodni skupnosti. Celo OZN se noče v to zgodbo umešat.

Nenazadnje so se začeli umiki iz prvotnega zagona na liniji priznanja Guaidoja. Pred dnevi je preklicala to podporo Slovaška. Italija noče niti slišat o tem in naj znova spomnim dr. Cerarja, da do pojava samooklicanega predsednika narodne skupščine za začasnega predsednika Venezuele, je bil za našo vlado, za vlado, ki ji je sam sedanju zunanji minister predsedoval, Maduro povsem legitimen šef države, kljub dvomom o poštenosti njegove izvolitve. Naj mi ne odgovori, da diplomatske odnose imamo z Venezuelo in ne z Madurom, ker se v vsakem primeru vežejo na tekočo vlado.

Slovenija bi morala torej podpreti misijo kontaktne skupine in določiti sredstva za prispevek k svetovni humanitarni intervenciji. Storila je nekaj drugega in se legitimno postavi vprašanje: v kolikšnem času naj Guaido razpiše volitve? Kdo bo jamčil, da bodo svobodne, demokratične in legitimne? Kaj če se začno' notranji spopadi, oz. izbruhne državljanska vojna? In kaj če se ameriške enote izkrcajo v Venezuelo in dobimo nov Vietnam? Pa nenazadnje, kaj če se zaradi vsega tega poslabšajo odnosi z Rusijo, Turčijo in Kitajsko? Pa dodajmo še Mehiko, Bolivijo in Kubo, ter v EU, Grčijo?

Imeli smo priložnost, da bi ostali nevtralni, distancirani tudi do samooklicanega Guaidoja in do nespodobne politike ZDA, katera odgovornost za obubožane razmere v Venezueli ni nič manjša od Madurine, ter se izkazali samo v humanitarni pomoči ter v podpori mediaciji kontaktne skupine. Žal, zamudili smo jo in prevzeli tako dober del soodgovornosti za posledice, ki utegnejo nastati mimo želenega cilja.

Tajaniju: Naj vas bo sram!

LETTERA AL PRESIDENTE DEL PARLAMENTO EUROPEO, ANTONIO TAJANI

Signor Presidente,

a scriverle e' un italiano, da Capodistria, in Slovenia, uno che fu per quasi un anno al parlamento che Lei presiede, supplente dell'attuale presidente della Repubblica slovena, Borut Pahor, quando questi nel 2008 eredito' la guida del governo. Fui con Martin Schulz nel gruppo S&D. E ancor prima fui il primo sindaco di Capodistria dopo la seconda guerra mondiale nonche' per tre legislature parlamentare socialdemocratico alla Camera di stato di Lubiana. Di professione giornalista, alla radio e alla TV di Capodistria. Da sempre - fui per 3 anni anche presidente della Comunita' degli Italiani di Capodistria - impegnato sui valori della convivenza, del buon vicinato, della solidarieta', della collaborazione, del rispetto dei diritti umani e dell'ambiente, della considerazione del ruolo di ponte fra i popoli delle comunita' minoritarie, dell'avvicinamento e dell'amicizia fra Slovenia e Italia, non ultimo su quelli della pace. Ora sono in pensione, ma la politica la continuo a seguire e mi sento nel diritto e nel dovere di dirle: Si vergogni!...per quanto dichiarato ieri a Basovizza nella Giornata del ricordo. Nessuno oramai piu' nega che ci sia stato il dramma delle foibe e dell'esodo, ma chi gestisce la politica, soprattutto se da una posizione altamente qualificata e responsabile qual'e' quella del presidente del Parlamento Europeo, non puo' permettersi esagerazioni, balle e istigazioni all'odio fra i popoli. Perche' non si prende un paio di orette di tempo e si legge attentamente il rapporto della Commissione mista storica italo-slovena che una ventina d'anni fa, su incarico dei rispettivi governi, ha redatto il documento piu' veritiero sulle foibe e sull'esodo, demistificando quanto continuate a dire e cioe' che a Basovizza siano stati trucidati e sepolti migliaia di italiani e solo perche' italiani. E' una grande menzogna e torna a dirvelo Claudia Cernigoi nel suo ultimo libro "Operazione Plutone". Se lo legga! Ma se lo ritiene di parte e non obiettivo, si prenda il citato rapporto della Commissione mista.

E si vergogni anche per la sua esclamazione finale: "Evviva Trieste, l'Istria e la Dalmazia italiane!" Vuole riaprire il tema dei confini fra i nostri due paesi? Ridiscutere Osimo? Convincere l'Italia che fu depredata dei territori oltre Adriatico e che magari sarebbe il caso di riconquistarli? 

Fra poco le elezioni europee. Poteva concludere il mandato con piu' dignita'!

Gospod predsednik,

Piše Vam Italijan, iz Kopra v Sloveniji, nekdo, ki je bil za skoraj leto dni v parlamentu, ki mu Vi predsedujete, kot naslednik sedanjega predsednika Republike, Boruta Pahorja, ko je 2008 leta podedoval vodenje vlade. Bil sem z Martinom Schulzem v skupini S&D. Še prej pa prvi italijanski župan Kopra po drugi svetovni vojni ter za tri mandate socialdemokratski poslanec v Državnem zboru v Ljubljani. Po poklicu novinar, na Radiu in TV Koper. Od zmeraj - bil sem 3 leta tudi predsednik Skupnosti Italijanov v Kopru - angažiran na vrednotah sožitja, dobrega sosedstva, solidarnosti, sodelovanja, spoštovanja človekovih pravic in okolja, upoštevanja vloge mostu med narodi, ki ga imajo manjšinske skupnosti, na zbliževanju in utrjevanju prijateljstva med Slovenijo in Italijo, ne nazadnje na vrednotah miru.

Sedaj sem v pokoju a politiko še vedno spremljam in čutim v sebi pravico in dolžnost da Vam povem: Naj Vas bo sram!... za to, kar ste izjavili včeraj v Bazovici na Dnevu spomina.

Nihče več ne zanika, da se je zgodila drama brezen in exodusa, toda kdo upravlja s politiko s tako kvalificiranega in odgovornega mesta kot je mesto predsednika Evropskega parlamenta ne sme si dovoliti pretiravanja, laži in hujskanja k sovraštvu med narodi. Zakaj si ne vzamete par uric časa in si pozorno preberete Poročilo mešane italijansko-slovenske zgodovinske komisije, ki je pred skoraj 20 leti, po naročilu obeh vlad, spisala najbolj verodostojen dokument doslej o fojbah (kraških breznih) in exodusu, s katerim je demistificirala to kar še naprej trdite, da je bilo pobitih in vrženih v Bazoviškem breznu na tisoče italijanov in da so tam končali samo zato ker so bili italijani. Gre za veliko laž in vam je znova to povedala italijanska zgodovinarka Claudia Cernigoi v svoji najnovejši publikaciji: "Operazione Plutone" (Operacija Pluton). Preberite si jo! A če jo smatrate za pristransko in neobjektivno, prelistajte poročilo že omenjene mešane komisije.

In naj Vas bo sram tudi za Vaš zaključni vzklik: "Živel Trst, Živeli italijanska Istra in italijanska Dalmacija". Želite ponovno odpreti temo meja med našima državama? Revidirat Osimo? Prepričat Italijo, da je bila okradena ozemelj onstran Jadrana in da si jih zasluži nazaj?

Kmalu evropske volitve. Lahko bi sklenili mandat z več dostojanstva!

Vlada RS naj podpre misijo kontaktne skupine o Venezueli

VLADA IMA OSNOVO ZA ODLOČANJE…

… Ki pa ni in ne sme biti predlog zunanjega ministra Cerarja o priznanju Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, ker se je imenovani gospod na ta položaj samooklical, brez potrebne volilne legitimacije in s sumom, ki mu visi nad glavo, da ga je namestila Trumpova administracija. Da je sum zelo utemeljen kaže sam z zavračanjem posredovanja s strani tako imenovane kontaktne skupine za Venezuelo pod vodstvom Evropske Unije, konkretno njene visoke predstavnice za zunanjo politiko, Mogherinijeve, in s pozivanjem ZDA k neposrednemu vojaškemu posegu.

Primerna osnova za odločanje slovenske vlade je torej misija, morda res nemogoča, ker se ji upira tudi Nicolas Maduro, kontaktne skupine. Le ta je naslovila režimu v Caracasu jasno pričakovanje po mirnem reševanju krize, oziroma po dialogu z opozicijo o razpisu svobodnih in demokratičnih volitev in o omogočanju humanitarne pomoči obubožanemu venezuelskemu ljudstvu. Bolj ko bo tovrstnega pritiska, brez navijanja za eno ali drugi stran, več šans bo da misija uspe in manj bo tveganja razdora v mednarodni skupnosti. Celo OZN se noče v to zgodbo umešat.

Nenazadnje so se začeli umiki iz prvotnega zagona na liniji priznanja Guaidoja. Danes je preklicala to podporo Slovaška. Italija noče niti slišat o tem in naj se znova opomni dr. Cerarja, da do pojava samooklicanega predsednika narodne skupščine za začasnega predsednika Venezuele, je bil za našo vlado, za vlado, ki ji je sam sedanju zunanji minister predsedoval, Maduro povsem legitimen šef države, kljub dvomom o poštenosti njegove izvolitve. Naj mi ne odgovori, da diplomatske odnose imamo z Venezuelo in ne z Madurom, ker se v vsakem primeru vežejo na tekočo vlado. Slovenija naj torej podpre misijo kontaktne skupine in določi sredstva za prispevek k svetovni humanitarni intervenciji.

UBOGI BORIS…

Priznam, da se mi je malce zasmilil naš bivši župan, ko je na srečanju z njegovim naslednikom Bržanom v Centru Obilja, pred novinarji, z zmedenim pogledom spremljal organizatorja dogodka, aktivista Andreja Brillyja, ki se je z vrsto vprašanj o njegovem liku in opravljenem delu skušal dokopat do odgovora ali je on dober, oziroma slab človek? Vprašal sem se ali je šlo za šalo, ki so mu jo uprizorili nasprotniki, ali za nekaj resnega, kajti sam se ne bi nikoli prepustil javnemu ocenjevanju mojih lastnosti, zlasti ne po izgubljeni bitki. Zasmilil sem mi je čeprav sodim v tisto skupinico Koprčanov, ki jih je g. Popovič preziral od samega začetka njegovega županovanja, oziroma jih razglasil za njemu sovražne, ker kritični do njegove politike, meni osebno pa pripel nalepko »najslabšega župana Kopra« v novejši zgodovini. Ne pomnim če celo vseh časov. No, v glavnem, si nisva naklonjena, se ne pozdravljava in, res je, vesel sem njegove zamenjave.

Voditelj dogodka je neko psevdo analizo plusov in minusov Popovičevega početja - naštel je vse to kar je za lepši in boljši Koper postoril in je vidno, preverljivo, ter se tudi vprašal kaj pa so mu slabega pripisovali nasprotniki - sklenil z ugotovitvijo, da je objektivno, racionalno gledano Boris dober človek in se mu opravičil. Na mesto Popoviča bi vzkliknil »Malo morgen!... S teh prostorov sta moja največja rivala, Bržan in Mišič, skupaj z vso ostalo opozicijo in Vami vred kovala moj volilni poraz, zdaj ko ni več poti nazaj, pa opravičilo?! Ne me zezat!«…in odšel.

No, dopustim možnost, da je Brillyjeva mea culpa iskrena, da bi po novem, če bi do ponovitev volitev prišlo, prestopil v Popovičev tabor, a pristop k tovrstnemu ocenjevanju lika in dela poraženca, zato da se mu na koncu opravičiš, je malo da ne bizaren. Res je da je bivši župan naredil veliko, je pa vprašanje ali je naredil vse dobro? Je dobro ali slabo to, da je namesto mediteranskih dreves ob Pristaniški cesti in Cankarjevi ulici posadil tujerodne palme? Da je v glavnem tlakoval s tiskanim betonom in ne z avtohtonimi tlakovci s peščenjaka, da je prekomerno osvetlil mesto in si prislužil sodbo stroke o največjem svetlobnem mestnem onesnaževanju v Sloveniji, da je odstopil od prvotnega načrta večnamenskega centra na Bonifiki in namesto da bi nadaljeval gradnjo od športne dvorane dalje, načrtovan olimpijski bazen umestil v neko megapalačo, ki nesporno kvari silhueto Kopra in ki bo v tako nedokončani obliki grenila življenje nove občinske oblasti? Je dobro ali slabo, da je mesto v svojem jedru izgubilo edino slovensko osnovno šolo, ki je tu domovala - »Janko Premrl Vojko« -, ter da na Ukmarjevem trgu ni več še zdrave in za zgodovino mesta pomembne palače, ki jo je zasedala Uprava za notranje zadeve. Od tu, v tesni povezavi z nami na Verdijevi 10, odločitve, ki so Kopru prihranile kar nekaj krvi, materialne škode in sicer gorja v osamosvojitveni vojni. Še plaketo na pročelju bi si zaslužila tista stavba, z imenom Dušana Moljka in sodelavk ter sodelavcev, ne rušitve. In je dobro ali slabo, da se je investiralo v polepševanje mesta le na njegovem robu, ne pa v samem središču? Če odmislim Verdijevo ulico, kjer domuje občina, in pa Pokrajinski muzej, no, pa tudi osvežitev Brola, vse ostalo ni doživelo sprememb. Podeželje je spet zgodba zase. In, če smo že pri materialnih, investicijskih dokazih »dobrote« Borisa Popoviča, vprašanje ali je dobro, oziroma slabo, da je MO na glavo prebivalca najbolj zadolžena mestna občina v državi?

Edino objektivno merilo tovrstnega ocenjevanja je, da je bil izvoljen kot še nihče pred njim, kar štiri krat. Dejstvo je, da so ga bili volivke in volivci ocenili za najboljšega v ponudbi, tokrat prvič in do neke mere presenetljivo, so ga ocenili nekoliko slabše in izvolili drugega! Le za pičlih 17 glasov a vendar. To kar je razveselilo mnoge otroke, ga je spodneslo… »Čudolandija«. A verjamem, da je mnogim presedla tudi njegova neotesanost, grobost in žaljivost v komuniciranju z javnostmi, avtokratsko vodenje in ne nazadnje onemogočanje, zaviranje demokratičnega, vzajemno spoštljivega dialoga. Brilly bi se moral tudi vprašati ali je bilo glavno Popovičevo propagandno sredstvo, glasilo MOK, na račun vseh davkoplačevalcev, spodobno, korektno, pošteno, ali so se v njem našla mnenja tudi županovih kritikov ne le privržencev?

Naj sklenem z mislijo, da nas je Bog ustvaril po svoji podobi, torej dobre. Problem nastane, ko se včasih na to spozabimo.

Naj bo Slovenija za mediacijo

KAKO SLOVENIJA DO VENEZUELE?

Evropski parlament je v četrtek, na plenarnem zasedanju v Bruslju, s posebno resolucijo, Juana Guaidoja priznal kot začasnega predsednika Venezuele ter obenem pozval visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini in države članice naj storijo enako. Glede na prepričljivost glasovanja – 439 glasov ZA, 104 PROTI in 88 VZDRŽANI – bi, recimo, lahko brez pretiranih pomislekov pritrdili sprejeti odločitvi, ki v  nadaljevanju izraža podporo venezuelski narodni skupščini, obsoja zatiranje in nasilje s katerima režim Nicolasa Madura, s podporo vojske, a tudi delom naroda, si prizadeva ohraniti oblast, se pridružuje pozivu generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa k neodvisni preiskavi ubojev v Venezueli. A nekaj vendarle ne štima v tem dokumentu: priznanje Guaidoja. Zakaj? Preprosto zato, ker ni pravno in tudi ne z načelnimi političnimi argumenti utemeljena ter prispeva lahko k nadaljnji zaostritvi razmer v državi, ki se je znašla že tako in tako na robu državljanske vojne in trasira pot k vojaški ali drugi neposredni intervenciji ZDA, morda enakemu vpletanju z nasprotnim namenom še velesil, ki podpirajo Madura.

Vprašal sem se kako so se do resolucije EP opredelili naši evroposlanci in izvedel, po prejetem odgovoru, da bi bil proti, če bi glasoval, a so ga druge obveznosti zadržale doma, samo Igor Šoltes. Kaj pa odziv naše vlade? Jah, zunanji minister Miro Cerar predlaga priznanje Guaidoja, ker naj bi z njim prej prišli do »novih, poštenih, svobodnih in demokratičnih volitev. To kar je zdaj - pojasnjuje - je totalno nasprotje temu. Maduro je zmagal nedemokratično in nepošteno, ne spoštuje človekovih pravic, ljudje so v zelo težki situaciji, v petih letih se jih je odselilo kar tri milijone.

A da bi priznali nekoga, ki se je samo-razglasil za predsednika, kar je v nasprotju z načeli demokracije - kot opozarja Šoltes - Cerarja očitno ne moti. Podpirata ga zaenkrat le opozicijski SDS in NSi, poleg, domnevam, poslank in poslancev njegove stranke. Ostali koalicijski partnerji so večinoma tiho. Oglasili so se z jasnim stališčem le Socialni Demokrati. Obžalujejo trpljenje ljudi in napetosti v Venezueli, obe strani v sporu pozivajo k demokratičnim korakom, ki bodo zagotovili legitimno delovanje oblasti, Zunanje ministrstvo pa k temu da naredi vse za zaščito interesov Slovenk in Slovencev ter slovenskih državljank in državljanov, ki se trenutno nahajajo v tej državi. Vsekakor pa morata, po mnenju SDja, tako ministrstvo kot Vlada, pred samostojnim zunanjepolitičnim ravnanjem Republike Slovenije, ki bi poseglo v notranje zadeve Venezuele, pridobiti zato mandat Državnega zbora! Levica zavrača priznanje Guaidoja in obsoja vsakršno zunanje vmešavanje v notranje zadeve Venezuele.

Rad bi spomnil, da do sedanje zaostritve razmer v Venezueli in konkretno do pojava Guaidoja, je Nicolas Maduro pri nas veljal za legitimnega predstavnika te države, kolikor se že diskvalificiral, pretvoril v diktatorja, nasilneža ter svoje ljudi pahnil  v politično in humanitarno dramo ter morda pred samo državljansko vojno. Imamo z njegovo vlado diplomatske odnose, ki jih tam živeči Slovenci ocenjujejo kot zelo dobre, njegovo veleposlaništvo v Ljubljani itd in ne pozabimo tudi, da pri ustvarjanju sedanje krize ni Maduro edini krivec. Zakuhali so jo z ultimati, sankcijami in grožnjami še drugi deležniki, predvsem Trumpova administracija, oziroma ZDA. »Ni čas za dialog, to je čas za akcijo!« - pravi ameriški podpredsednik Mike Pence. No, v spomin se mi takoj prikličejo Vietnamu, Čile, Afganistan, Irak in še mnoge druge krize.

Zato vlado pozivam, da ne sledi napotilu EP, ampak se pridruži tistim političnim umom, ki ohranjajo ustrezno distanco tudi do samooklicanega Guaidoja in vidijo bolj pravično in učinkovito pot k razrešitvi razmer v Venezueli v mediaciji Evropske Unije, oziroma Mogherinijeve, s ciljem razpisa, z obema stranema v konfliktu dogovorjenih predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitev pod mednarodnim nadzorom, oziroma nadzorom OZN. Sicer bo tudi Slovenija prevzela polno soodgovornost za morebiten še bolj krvav scenariji v tej izmučeni južno-ameriški državi in za posledice na svetovno varnost.

Pa že ko pozivam vlado k modrim korakom do Venezuele, naj jo tudi vprašam za mnenje o še enem umiku ZDA od mednarodnih dogovorov, tokrat od pogodbe o jedrskih raketah z Rusijo. NATO bi naj ukrep podprl, Evropska Unija preko besed Magherinijeve pa ne. Tako sem razumel tudi odziv našega zunanjega ministra Mira Cerarja. A ni tudi v tem še en argument proti našemu nadaljnjemu članstvu v Severno-Atlantskem zavezništvu?