mercoledì 29 luglio 2020

Slovenija in vladavina prava po JJ

 

NOV STRAH BLODI PO EVROPI!

 

Zapisali bi lahko, da strah vladavine prava ter parafrazirali še preostali del znamenitega uvoda Komunističnega Manifesta: »Skoraj vse sile vzhodne Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu - škof, Duda, Orban in Janša, poljski radikalni katoliki in slovenski vardisti«.

Ko so nedavno voditelji EU na bruseljskem vrhu, po maratonskih, pet dnevnih pogajanjih, sprejeli sveženj za post-pandemično okrevanje evropskega gospodarstva  - 750 milijard evrov v 7 letih - si je nekdo drznil pomisliti, da bi dodeljevanje teh sredstev z nečem vendarle pogojevali, da se unija ne bi zreducirala le na »bankomat« - kot je dejala evroposlanka iz vrst NSi, Ljudmila Novak - kjer samo jemlješ in nič ne daješ. In pogoj naj bi bil »vladavina prava«. Bravo! Sem s tvitom naslovil pohvalo predlagateljem in zagovornikom tega načela. Če hočeš denar iz skupne blagajne, spoštuj skupno dogovorjena, zapisana in sprejeta pravila! Spomnil sem se na Acquis Communautaire, ki so ga morale vse kandidatke za vstop v Evropsko Unijo, tudi mi, izpolnjevati, da bi jim kandidatura postala kvalificirana in bi bile kasneje sprejete v polnopravno članstvo. Približno 17 tisoč različnih pravnih aktov z vseh področjih, oz. celoten obseg zakonodaje EU. In če je to veljalo pri vstopu v najbolj razvito in odprto evropsko družino, toliko bolj mora veljati danes pri ohranitvi polnopravnega članstva in pri koriščenju njegovih ugodnosti.

A glej ga hudiča. Nekoga je ta zamisel, ki je našla najbolj glasnega zagovornika v nizozemskem premierju Marku Rutteju, tako zmotila, da je zagrozil celo z vetom nad sprejetjem omenjenega finančnega svežnja. In kdo se je prepoznal v vlogi potencialnega kršitelja plemenitega načela? Takoj Poljska in Madžarska, nato še Slovenija, ki jima je priskočila na pomoč.

Razlaga našega premiera je svojevrstna: »Vladavina prava mora zagotavljati enake vatle za vse, kar pomeni da institucije do vseh ravnajo enako, da so sodišča nepristranska, da se ne krade volitev ali mandatov, da v EU ne sme biti političnih zapornikov ter ena sama politična stran ne sme imeti v rokah vse medije«.

Če je to povedal kolegom in kolegicam na bruseljskem vrhu, ga je večina zagotovo začudeno pogledala in si mislila: »O čem bluzi, Orbanov prijatelj? Seveda, da enake vatle za vse! Kdo pa zagovarja česa drugega? In v Sloveniji, kolikor vemo kar tudi izhaja iz rednega poročanja pristojnih za pravosodje, sodišča sodijo nepristransko, morda le malce prepočasi, nad zakonitostjo volitev ni dvomov, razen opozoril Ustavnega sodišča glede okrajev, oziroma ne vemo, da bi jih kdo kradel, ali kradel mandate, da bi bili politični zaporniki v Sloveniji prvič slišimo, vsi pomembnejši, kvalificirani in mednarodno priznani mediji so javni in neodvisni, oziroma v nikogaršnjih rokah. O čem torej govori g. Janša?«

Kakor koli že, s podporo poljsko-madžarskemu stališču, je vpisal tudi Slovenijo med članicami EU, ki ne pristajajo na to, da jim drugi gledajo pod prste, da jih poučujejo o tem kar se z evropskimi temeljnimi vrednotami in načeli sme, oziroma ne sme. Kako žalostno! Če bi se tako obnašali v času pridruženega članstva in tam vse do 2003, bi na vstop v EU čakali še danes. Kar si upam reči, da velja za večino članic sprejetih z velikim pokom in nenazadnje tudi za sosedo Hrvaško, ki se je zavezala k arbitraži o meji in si tako prisvojila pristanek Slovenije na njeno članstvo, vse do trenutka, ko se je poslednje zgodilo. Nato so tudi oni vladavini prava pomahali v slovo.

 






E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria


venerdì 17 luglio 2020

Javno vprašanje ministru Hojsu



ODPRTO PISMO NOTRANJEMU MINISTRU

Gospod minister, Aleš Hojs, ne bom se obregnil ob vaš nepreklicni odstop, ki ste ga nepreklicno preklicali v trenutku, ko vam je tako zaukazal šef. Malce bizarno vse skupaj in prvič kaj takega v samostojni Sloveniji, a za vsako reč je enkrat prvič. Torej pustiva to.
Kar vas sprašujem je, kako nonšalantno, brez zadrška in sramu izjavljate, da pri plačevanju RTV prispevka ravnate povsem zakonito, kar bi seveda pričakovali od člana vlade in varuha notranjih zadev ter zakonitosti izvajanja predpisov, a obenem kažete vsej naciji, kako spretno rokujete s tabličnim računalnikom in se pogovarjate prek pametnega telefona. Kolikor objavljajo mediji, plačujete le del naročnine, minimalni, ki ga RTV računa iz naslova uporabe radijskega sprejemnika (3,77 evrov), ker domnevam, da ste podali izjavo da televizijskega nimate, tako kot tudi ne nobene druge naprave, ki vam omogoča spremljanje televizijskih programov. Drži? A vendarle drugi dve tovrstni napravi (tablico in mobilnik) imate, ju razkazujete na tiskovnih konferencah in sicer v javnosti in sami dobro veste da z njima lahko gledate tudi telenovele. Torej, če vas je RTV oprostila celotnega pavšala 12,75 evrov, pomeni da ste pri uveljavljanju te pravice podali lažno, goljufivo izjavo. Lahko pojasnite ostalim plačnikom RTV prispevka in vsem davkoplačevalcem, kako se zakon lahko zaobide in ali je to spodobno? No, upam, da se ne boste zatekli k še enemu neverjetnem pojasnjevanju, k temu, da sta tako tablični računalnik kot pametni telefon strogo službena in da, ko je službe konec, ne prestopita domačega praga, oziroma da doma izvajate in prejemate klice le preko stacionarca. Sam sumim, da imate doma tudi televizor in fiksni računalnik. Se motim? Bi dovolili verodostojnim novinarjem, da vas nenapovedano obiščejo doma in preverijo stanje? Če se bo izkazalo, da javnosti in RTVju niste lagali, se vam bom opravičil. Hvala za odgovor.

 

martedì 14 luglio 2020

Pivčeva in Počivalšek pred popravnim izpitom


STA SMC IN DESUS ŠE VOLJNA POPRAVNEGA IZPITA?

Dajmo prednost dami, začnimo z Aleksandro Pivec. Ponavlja stališče DeSUSa, da je bilo tvitanje premiera ob 25.obletnici srebreniškega genocida popolnoma neprimerno ker med drugim blati ugled Slovenije tako doma kot na tujem in da bi zato moral, Janez Janša, izjavo potegniti nazaj ter se zanjo opravičiti. Opozarja da nadaljevanje odpiranja ideoloških tem ogroža sodelovanje njene stranke v vladni koaliciji.
Nezadovoljen z Janševim tvitom, sicer z bolj mlačnimi besedami, tudi Predsednik Državnega zbora, g. Igor Zorčič iz SMCja: »Ko me vprašate, kaj si mislim o tem tvitu, povem da ni dober, da ne prispeva k izboljšanju pogleda na neke zgodovinske okoliščine.«
Tretji mali koalicijski partner, NSi, pa pričakovano tiho. Brez komentarja. A vrnimo se za trenutek k ministrici. »Čeprav smo v koalicijo stopili v prepričanju, da bomo v njej delovali predvsem v smeri izpolnjevanja vsebinskih zavez - pojasnjuje -, se iz dneva v dan nabira vedno več ideoloških vsebin. Mislim, da je to pomembna prelomna točka, o kateri se bo treba v prihodnosti pogovarjati«. In tu konec s citati.
Sporočila šefice Demokratične stranke upokojencev ne morem drugače razumeti kot tako, da še ena ideološka SDSovska bombica, pa odidejo iz koalicije. In v torek ji je uspel veliki met. Nagovorila je partnerje, tudi Janšo in ministra za kulturo Vaska Simonitija, k podaljšanju časa za javno obravnavo nove medijske zakonodaje do konca avgusta. Pohvalno, toda tudi to bo zagotovo premalo in le izguba časa če želi g. Janša priti k cilju, ki si ga je zastavil in ki ga po njegovih napadih na glavne slovenske medije, predvsem na RTVSlo, razbere brez težav že osnovnošolec: javnemu zavodu okrniti produkcijo, ga utišati ali omejiti vsaj pri preiskovalnemu poslanstvu in kritičnemu poročanju o delu njegove vlade in stranke, skratka ga kolikor mogoče ukrotiti in si ga podrediti, ter z delom rtv prispevka (baje dobrih 13 milijonov evrov letno) nahraniti svoje ali njemu prijazne medije, in primis Novo24TV. Če hoče to storiti, bo počakal še dva meseca, ga. Pivec. Takrat bo čas »kompromisa« in zgodilo se bo, da boste opevala zmago že s tem, da RTVju ne bo odvzeto 13, temvec »le« - recimo – 5 do 7 milijonov. Se opravičujem STAju, ki je enako kot nacionalka predmet istega SDSovskega manevra. A bi raje nadaljeval pri radiu in televiziji, kjer sem včasih tudi delal (18 let na Radio in TV Koper-Capodistria).
Torej, spoštovana podpredsednica vlade, če hočete res reči »Dovolj z ideološkimi temami!« recite to zdaj, takoj, in predsedniku povejte, da spremembe pri RTVju in STAju ne pridejo v poštev, ker obe ustanovi delujeta zadovoljivo in v skladu z najboljšimi evropskimi standardi in praksami. Odzivi EBUja in mednarodnih strokovnih ter stanovskih združenj so nadvse zgovorni. Sta še zadnji, RadioTelevizija Slovenije še posebej, medijski ustanovi ki ohranjata medikamente za regeneracijo demokracije in pluralne slovenske družbe. Če Srebrenica, oziroma obče kopičenje ideoloških vsebin,  je za vas »pomembna prelomna točka«, ki prelomna ne bo v ničemer, ker se Janša ne bo opravičil za genocid v bošnjaškem mestecu in tudi ne bo zmanjšal tempa ideoloških izzivov, in se vi boste trudila še naprej iskati opravičila za nadaljevanje dela v koaliciji, osvojite za dejansko prelomen trenutek to medijsko reformo, vsaj poseg na RTVSlo in STA, in kot sem že napisal, recite NE! Naj jo Simoniti potegne nazaj in odmisli! Enak poziv gre seveda tudi Stranki modernega centra a s Počivalškom na njenem čelu je bolj malo upanja, da bi se zganila, potem ko je ministra za gospodarstvo premier obranil pred očitki Tarče in opozicije. O Novi Sloveniji da niti ne govorim, ker po odhodu Ljudmile Novak in 750 milijonov evrov Toninovim varovancem, te stranke ne vidim več kot suverene soodločevalke.
Draga ga. Pivec, pred vami, vašo stranko in tudi SMCjem je enkratna priložnost za popravni izpit. Ne zamudite jo! Pa da ne pozabim še na dva poslanca, ki utegneta biti še kako ključna, na predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti, ki sta mimogrede podpisala dogovor o sodelovanju z vlado Janeza Janše. Ogrožena sta regionalna centra, ogroženi so manjšinski programi, a od njiju nisem še slišal glasu proti spremembam zakona o RTV. Kaj pravita gospoda Horvath in Žiža?





venerdì 10 luglio 2020

Agitatorski žurnalizem


Pirkoviču moteča O bella ciao

Ko smo bili sredi marca z obema nogama že v pandemiji in so nam nekateri naši epidemiologi iz Berlina ter drugod napovedovali eksponentno rast okužb, tam do skoraj 15 tisoč v dveh tednih, tako kot v Italiji, Španiji in še kje, ter primerljivo tudi smrti, v kar sam nisem verjel in tvegal projekcije, ki so se kasneje pokazale kot prave - katastrofa se nam ni zgodila - sem enako kot vlada, že v rokah g. Janše, pozival k maksimalnemu samozaščitnemu vedenju posameznikov in skupin, da bi vendarle epidemiološko stanje obdržali znotraj, za kapacitete in sposobnosti zdravstvenega sistema, obvladljivega okvirja. Na Odprti strani Dnevnika sem med ostalim, 17. marca zapisal: »Kolikor že bili jezni nad oblastjo se odpovejmo tudi uličnih protestov, seveda če sama oblast ne bo postala hujša od virusa«. Naj spomnim, da protestov takrat še ni bilo, oz. da bi se začeli dober pol drugi mesec kasneje, čeprav se je vonj po njih že širil. Generatorji zaudarjanja, takojšnje in eklatantno politične kadrovske zamenjave na čelu policije in Vojske, pa na NIJZ, depeša o medijih Svetu Evrope in še kaj, ki je dišalo po uveljavljanju SDSovske ideološke in politične agende.
Ostanimo doma, sem klical, vse dotlej, dokler sama oblast ne bo postala hujša od virusa. A premier je nadaljeval s svojo politiko, ne oziraje se na, sicer skromne, bojazljive, komaj slišne opazke pridruženih koalicijskih partnerjev DeSUSa in SMCja, da so se bili dogovorili, da se vlada ne bo šla ideoloških potez, po medijih in zlasti RTV sta bila napadena v EU še tožilstvo in sodstvo ter, kaplja čez rob, zgodili so se sporni nakupi zaščitne in zdravstvene opreme, pri katerih je marsikdo krepko zaslužil. Ljudje so množično spoznali, da je postajalo huje kot s Covidom-19, šli so na ulice in trge, največ v Ljubljani in začeli so se petkovi protivladni protesti, najprej s kolesi, nato peš, z udarnimi slogani in transparenti, a taki, ko policija z njimi ni imela veliko dela, razen, ko si ga je sama nalagala (ograjevanje javnih površin, ustvarjanje umetnih varovanih con in fizično odnašanje protestnikov, ki so preskočili ograde in brali Ustavo). Smešno, da so ocenjevalci kriznih razmer in dejavnikov tveganja čez noč ugotovili, da protesti niso bili nevarni za javni red in mir in so, po osrednji proslavi Dneva državnosti na Kongresnem trgu, ograje izginile. No, zamenjali so jih provladni »Rumeni jopiči«. Namen provokacije je bil več kot očiten, a protestniki, od 7 do 10 tisoč, so tej skupinici nekaj desetin Janševcev, preprosto obrnili hrbet in do nasilja ni prišlo. Sicer vmes kordon specialcev.
Čemu ta rezime? Se bodo bralci prispevka spraševali. Saj vse že vemo. Zato ker sem zadnjič v oddaji Odkrito na 3. programu RTV Slovenija, sledil daljšemu intervjuju z šefico DeSUSa, Pivčevo, ki ga je vodil pater-patron tega programa, Igor Pirkovič. Vprašal jo je med ostalim, tako da ji je tokrat najbolj polagal odgovor v usta, kaj si misli o petkovih protestih, zanj nič več kot le »sistematično tedensko kršenje odloka o omejitvi zbiranja«, in ali meni da so vzkliki »dol z diktaturo« upravičeni? »Diktatura naj bi vladala v Sloveniji - je razpredal vprašanje - pri čemer nekdo mirno pride in zmoti državno proslavo, na stopnicah frančiškanske cerkve pa pojejo O Bella ciao. Vladata v Sloveniji diktatura in cenzura?«… »Daleč od tega!« bi na kratko strnili Pivčev odgovor. No, tako kot pri intervjujih Jožeta Možine tudi pri Pirkovičevih ni zaslediti niti kančka profesionalne nepristranosti. Čisti provladni PR in bašta! Pa vendarle zaseda glavni prostor v 3. programu, to je parlamentarnem, kjer bi morale vladati novinarska neopredeljenost, uravnoteženost, nepristranskost. Predstavnikom trenutne koalicije prijazna vprašanja in vodeni odgovori, do opozicijskih pa prava tečnoba. Sicer kar me je najbolj zbodlo v Pirkovičevem pogledu na proteste, je njegov odnos do pesmi Bella ciao. Ne vem ali jo je tudi on pel, ko je bil mlad, ko je prisegal, tako kot Janša in velika večina njegovih privržencev, na Titovo Jugoslavijo in socializem, a moral bi vedeti, da ne gre za nekaj bogoskrunskega, temveč za svetovno znano in spoštovano borbeno, partizansko pesem, ki jo pojejo antifašisti po celem svetu in ki je uglasben simbol, ali če hočemo, himna odpora proti fašizmu in nacizmu. Je tudi v mnogih repertoarjih zborovskega petja in celo Rudi Bučar jo enkratno interpretira. Dajte, g. Pirkovič, mal poslušat tudi druge, ne samo Janšo in samega sebe.