Racionalizacija na plečih malih javnih zavodov?

IZ SERIJE »SAJ NI RES, PA JE«…

Po poročanju Primorske kronike, TV Dnevnika in Primorskih Novic, naj bi Ministrstvo za javno upravo skušalo uveljaviti intervencijski (varčevalni) zakon po katerem se javnim zavodom z manj kot 15 zaposlenimi, ki so jih ustanovile občine, s 1. januarjem 2015, torej le čez mesec in pol, odvzame pravna osebnost. Prešli naj bi k ustanoviteljicam kot režijski obrat znotraj občinske uprave. Berem, da je takšnih subjektov v Sloveniji kar 228. Gre predvsem za kulturne domove, muzeje, galerije, knjižnice, športne zavode. In takih je na Primorskem večina. Morda ta splošna ugotovitev še toliko ne šokira. Če pa pogledamo konkretno nekaj imen, samo na Obali, nam zastane sapa! Obalne galerije Piran, Avditorij Portorož, Pomorski muzej Sergej Mašera, Mestna knjižnica Izola, Arena Bonifika, oz. Zavod za šport Koper, Ljudska univerza Koper… Ustanove z dolgoletno tradicijo in tudi mednarodnim renomejem, ki od ustanovitve dalje, 60 in več let, dajejo našim trem istrskim občinam in celotnemu tukajšnjemu prostoru, tudi v čezmejnih dimenzijah v sinergiji s partnerji onstran meje, osnovni in poglavitni utrip kulture in družbenega življenja, naj bi kot take prenehale obstajati? Naj bi postale režijski obrat občinskih uprav? A se je predlagatelju zakona, ministru Borisu Koprivnikarju zmešalo? Ne trdim, da se mu je, le vprašujem, ker gre za ukrep ki je neverjeten, skregan z zdravo pametjo. Pa je minister vprašal dotične občine kaj o tem menijo? Že tako in tako ne zmorejo vseh po številnih zakonskih novelacijah predpisanih nalog, denarja nimajo dovolj že za osnovne dejavnosti, kako naj poskrbijo še za načrtovanje, financiranje in izvajanje vsebine, oziroma programov visoko strokovnih ustanov?

Še bolj neverjeten je kriterij, ki ga je snovalec zakona ubral: 15 zaposlenih. Če jih toliko nimaš si odpisan, zradiran, te ni več! Da bi pogledali v pomen, namen, poslanstvo, uspešnost, širšo družbeno dimenzijo vsakega posamičnega zavoda, v njegovo mednarodno vpetost… niti slučajno. Nekje sem prebral, da ustanove, ki se na istem prostoru podvajajo, oziroma opravljajo isto ali zelo sorodno dejavnost, gre združiti in znotraj tega poiskati poti racionalizacije. Seveda, to je prava pot, bi dejal Dušan Semolič. In to ne glede na število zaposlenih. Ne pa odpisat ustanove, ki delajo nekaj kar je povsem lastnega, izvirnega, specifičnega, česar drugi ne zmorejo, ne znajo ali nočejo.

In še ironija usode, kot je ugotovila sinoči poročevalka iz Kopra za TV Slovenija, Evgenija Carl… Prizadeti bodo zavodi, ki so ves minuli čas pridno in požrtvovalno sledili ukrepom in ukazom vlad o zmanjševanju števila zaposlenih, oziroma o nezaposlovanju novih ljudi in tako ostali ali se vrnili v številke izpod 15. Tisti, ki operirajo z veliko večjimi številkami zaposlenih in ki se nahajajo predvsem v prestolnici, in ki se morda niso niti pretirano trudili, da bi svoje vrste redčili in stroške zmanjšali, bodo ostali v polni funkciji.

Sicer, spoštovani g. minister Koprivnikar, če se že greste varčevanje z občinskimi in regijskimi zavodi, ne da bi se vsaj malce spustili v njihov specifični pomen, torej povsem birokratsko, jim dajte vsaj toliko časa, da poiščejo alternativne poti preživetja in izvajanja svojega poslanstva, česar zagotovo ne zmorejo v mesecu in pol. Vse zastonj, da občinam ustanoviteljicam predpisujete 6 mesecev časa za preoblikovanje aktov, če njihovim ustanovam že s 1. Januarjem, jemljete samostojnost in pravno subjektiviteto.

Na vrsti ste Vi, g. predsednik vlade in, seveda poslanke in poslanci. Ne dovolite, da se ta nori načrt udejanji!

Bo nov OS, Popoviču navkljub, uspel resetirat koprsko demokracijo?

OBČINSKI SVET MO KOPER PRIČEL Z DELOM

...in konstitutivna seja je že nakazala  - berem na spletu - obrise koalicije in opozicije. Le nakazala? Ker da koalicijski dogovor še ni formalno sklenjen? Morda. Toda bilo je že vnaprej jasno, da DeSUS in trio mojih sonarodnjakov s Scherianijem na čelu, ne bodo opustili dolgoletne in že tradicionalne prakse tesnega sodelovanja z županom in da zavoljo tega bo slednji znova užival podporo zanesljive večine. Pa vendarle, opozicija je tokrat močnejša od vseh predhodnic. Vsaj na papirju. Ob izkušeni SLSovki Olgi Franca, sedi po novem v prelepi dvorani Pretorske palače, za katero – naj še enkrat spomnim – g. Popovič nima nobenih zaslug, ker je bila obnovljena veliko prej, preden bi se on povzpel na županski stol,  kar solidno število svetnic in svetnikov Stranke Mira Cerarja, ki kljub napovedani konstruktivnosti, oz. nameri po »projektnem sodelovanju«, z etiko in zakonom skreganemu županu bodo morali resno gledat pod prste, pa Združene levice, ki če so že glasni zoper premiera Cerarja in njegove vlade, toliko bolj bodo morali ostriti držo do občinskega vladarja, in še posamezniki in posameznice drugih list, ki tvorijo skupno 14 pomembnih opozicijskih glasov.

A ne glede na to kdo sedi v koaliciji, kdo v opoziciji, bilo bi spodobno in nujno, za resetiranje koprske demokracije, da bi se enkrat za vselej in to takoj na začetku mandata, razčistilo vprašanje komunikacije občinske oblasti z javnostjo, zlasti vloge spletnega portala E-Koper in občasnika MOK ter županovega monopola nad njima. Odkar obstajata, posredujeta Koprčankam in Koprčanom eno samo sporočilo: Župan in njegovi so super, delajo tako, da se bolje ne da, ostalih ni, oziroma če že so,  znajo le godrnjati in skupnosti škodovati. Za raznolikost idej in mnenj, za pojasnila in drugačne poglede na početje župana, za ugovore in polemike na njegove pogosto tudi hudo žaljive izjave, v teh glasilih mesta ni. Celo med volilno kampanjo so si ju župan in njegovi podporniki polastili v celoti (glej zadnji dve številki MOKa in, še bolj, priloženo zgoščenko s pravcato  apologijo dosedanje Popovičeve ere).

Da bi na to pristali svetnice in svetniki županovih list Koper je naš in Slovenija za vedno, ni pričakovati, niti slučajno, - kot vse doslej spremljali bomo le njihovo molče pritrjevanje Popovičevi volji, - tudi od zvestega podžupana Alberta Scherianija ne,  toda  DeSUSovo Milojko Lahajnar Špacapan in ostala dva svetnika iz vrst italijanske skupnosti Maria Steffeta ter Damiana Fischerja, poznam, kot suverene ljudi sposobne lastne presoje in lastnega odločanja, ne glede na koalicijske dogovore, vsaj pri zadevah, ki kričijo po nepoštenosti in pokvarjenosti. In z relativno močno opozicijo prisilijo lahko župana k spremembi komunikacijskih vzorcev, oziroma k temu, da glasili, ki ju plačujemo vsi občanske in občani MO Koper, tisti ki se strinjajo z županom in tisti, ki se ne, postaneta pluralni ter do drugače mislečih vsaj za odtenek bolj spoštljivi. Če tega nova sestava občinskega Sveta ne bo storila, ni upanja, da bi prebivalke in prebivalci našega mesta in naše občine  pričeli spet gledat na tukajšnje stvari z nekoliko bolj objektivnimi očmi.

Enak razmislek in enako povabilo Lahajnarjevi, Steffetu in Fischerju, ter seveda opoziciji, velja tudi za sestavo nadzornih organov.

Vsem, srečno!

Forse questa volta mi risponde?!

Aurelio Juri

Collaboratore ex Tavolo Tecnico Rigassificatori

Ex sindaco e parlamentare

Debora Serracchiani

Presidente Giunta regionale Friuli Venezia Giulia

LETTERA APERTA n.2

Carissima e stimatissima presidente,

Non dubito abbia tante altre e piu' importanti cose cui pensare, ovvero da fare, e che il tempo per rispondere all'invito e agli stimoli di un pensionato, per quanto ex collega e compagno politico, non le sia facile trovarlo. Tanto meno se per una questione, quale il rigassificatore che la Smart Gas vuole impiantare in quel di Monfalcone, sulla quale le nostre posizioni divergono. Leggo e sento che il governo nazionale, la Regione e il partito cui Lei appartiene , il PD che e' per altro il piu' forte, ci stanno, altrettanto il mondo del lavoro interessato, che nel progetto in questione vede nuove opportunita' occupazionali e di rilancio dell'economia locale e regionale. E leggo e sento che sono poche, se ci sono, le autorita' preposte con ancora qualche perplessita'. Mi pare quindi che i giochi siano fatti. Il comune di Duino Aurisina e qualche associazione ambientalista che insiste su soluzioni alternative, contano oramai come un 2 di picche.

Ne prendo atto anch'io e abbasso le ali. Ciononostante insisto nel considerarla colei che puo' far molto nel riunire i nostri due governi e magari anche quello croato, attorno ad uno stesso tavolo per discutere, se non proprio specificatamente del rigassificatore di Vescovini e di quello della Gas Natural a Zaule - mi risulta non ancora del tutto sepolto - delle altre problematiche che riguardano la gestione e il futuro dell'alto Adriatico, un comprensorio che Lei sa bene essere ambientamente fragile e bisognoso di precauzioni e cure particolari se non vogliamo si ammali senza possibilita' di recupero.

Mi riferisco ai grossi interventi con impatto ambientale e sulla sicurezza, alle portualita', alla viabilita' costiera e marittima, agli interventi di protezione, salvataggio e bonifica, alla valorizzazione e promozione delle potenzialita' turistiche, ai regimi di pesca, ai progetti di studio e  ricerca, a ad altre questioni ancora di comune interesse.

Rammento di aver partecipato due anni orsono ad un convegno organizzato a Trieste dal suo partito, che l'ha vista purtroppo assente,  come so, per ragioni di forza maggiore, ma di cui avra' letto tanto i contributi quanto le conclusioni. Si, del »ruolo internazionale del Friuli Venezia Giulia« si e' parlato e di quanto le sto proponendo. Da presidente della Giunta regionale e' nella veste giusta per predisporre una continuazione e un approfondimento, per altro istituzionale, di questo tema, invitandovi non solo gli appassionati come puo' esserlo il sottoscritto, ma soprattutto i ministri o chi per loro, dei nostri due o tre governi – per l'ambiente, i trasporti, le infrastrutture, lo sviluppo e via dicendo.  

Vediamo di agire perche' tra il dire e il fare non vi sia sempre di mezzo il mare! Quante piu' politiche comuni, il motto che chi vuole fare l'Euroregione con al centro il Friuli Venezia Giulia deve far proprio. L'on. e amico Giorgio Rossetti potrebbe trovarle i collaboratori giusti per disegnare i percorsi di un tale confronto.  Le riconfermo anche la mia piena disponibilita'.

Con stima

Aurelio Juri

Capodistria, 22 ottobre 2014

Kot napovedano, Popovič dlje od Kopra ne seže...

DRUGI KROG ŽUPANSKIH VOLITEV PO PLANU…

…Volivk in volivcev, seveda, oziroma, po predvidevanih.  Presenečenj je bilo bolj malo. Nobenega na Obali. Igor Kolenc potrjen v Izoli, Peter Bossman v Piranu in potrjena tudi teza, ki sem jo zapisal v prejšnjem povolilnem komentarju, da Popovičev domet ne sega dlje od koprskih meja. Rekli so mu jasen, odločen, nedvoumen NE v vseh sosednjih občinah, kjer je znova stegoval svoje lovke. Koper pač, ali vsaj njegova dobra polovica, ostaja vanj zagledana in le njegov umik, morda kmalu, ko bo, če bo obsodba na triletno zaporno kazen postala pravnomočna, utegne mesto palm, kiča in blišča ter… Luke, končno predramiti. Naj vas še enkrat, dragi Koprčanke in Koprčani, zlasti vsi, ki ste si ogledali apologijo Borisa Popoviča in njegovih 12 let vladanja, sicer lično zbrano v predvolilni zgoščenki, ki nam jo je župan, z denarjem vseh nas, poslal na dom, spomnim, da šole, univerza, muzej, Pretorska palača,  stadion, večnamenska dvorana in športni park Bonifika, kopališče, marina, semedelska promenada, parki, ulice in trgi  v mestu ter osnovna prometna, vodovodna, kanalizacijska, električna in druga družbena infrastruktura na podeželju občine, nosijo veliko zgodnejše datume, kot jih je moč razbrati iz propagandnega CDja. Živelo se je že prej in lepo, v naši občini! Župan je mnogo od tega le popravil in polepšal, zlasti tam, kjer je to terjal zob časa, za kar mu tudi osebno izrekam priznanje, ter dodal komunalne priveze, krožišča in fontane. No, zaslužen je vsekakor tudi za nov vrvež v mestu, a obenem tudi, žal, za največjo zadolženost vseh časov naše občine ter najvišjo med mestnimi občinami. Naj vsaj spomin ne zakrkne, če se je že um prepustil toku in mantri, da se je Koper rodil šele s prihodom Borisa.

A vrnimo se za trenutek v Piran. Slavil je Bossman, poslovil se je Sebastjan Jeretič, Popovičev svetovalec in adut ter človek, do nedavno iz SDja, ki je bil Bossmanu pomagal ob izvolitvi pred 4 leti. Veljal je za dobrega analitika političnih dogajanj na Slovenskem, za strokovnjaka politične komunikacije. Uporabljam preteklik, ker ne vem ali bo ta sloves zdržal. Ob vsem domnevnem znanju, ki so mu ga pripisovali mediji, ko so se posluževali njegovih komentarjev in analiz, svojih ljudi namreč ni uspel prepričat. Kako naj ostale? In če pogoriš doma, avreola stručkota poči… kot milni mehurček! Ajde, Seba, srečno in pogumno naprej. Iz poraza v poraz do novih zmag.

Da se primer JJ ne ponovi...

ZAKON, KI NAJ PREPREČI PONOVITEV SLUČAJA JJ ŽE ZAMUJA!

Pri nečem imajo Jože Tanko in tovarišija iz SDS prav, ko branijo poslanski status svojega vodje: kje so sistemske spremembe zakonodaje, ki bi preprečile, da se ta zgodba ponovi? Sicer odločitev državnega zbora, da se pravnomočno obsojenemu Janezu Janši mandat odvzame, ali natančneje povedano, da se ugotovi, da mu je zavoljo 9. člena zakona o poslancih prenehal, pozdravljam. Tudi zato, da se mu odpro vrata na ustavno sodišče, ki naj dokončno presodi, ali ob obstoječi ustavni in zakonski ureditvi zaporniki imajo pravico sedeti tudi v parlamentu in krojiti usodo državljank in državljanov, ki v zaporu ne sedijo.

Torej. Ne glede na odločitev, ki je bila sprejeta v sredo, je čas, da se zakonodaja, ki urejuje pravico biti voljen in sodelovati pri upravljanju javnih zadev, popravi in do potankosti definira, kdo sme biti pri njej udeležen. Kot je dejal profesor Pirnat, si ni nihče pred 20 leti, ko se je volilna zakonodaja oblikovala, predstavljal, da bi lahko zapornik pristal v parlamentu oziroma da bi sploh kandidiral zanj. Danes pa se očitno prebujamo v svet, v katerem je tudi to možno in omogočeno. Kolikor mi je znano, smo edini med članicami Evropske unije. 

Ker je tako, je nujno poseči po noveli zakona o volitvah v državni zbor in smiselno prenesti rešitev tudi na zakona o lokalnih volitvah in o volitvah v evropski parlament.

Kot nekdanji poslanec sem si dovolil predlagati rešitev že avgusta. V komentarju »Alica v čudežni deželi…«, ki ga je Dnevnik objavil 9. avgusta in ki sta ga neposredno prejela tudi predsednika DZ in vlade, dr. Brglez in dr. Cerar…

»V 7. členu zakona o volitvah v državni zbor se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi: Ne glede na določbo prvega odstavka, pravice biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen zapora.« Lahko dodamo tudi dolžino zaporne kazni, ki je danes za prenehanje mandata določena pri več kot šestih mesecih, a sam menim, da je za potrebno »družbeno očiščenje« vsakršna nepogojna kazen zapora zadostni razlog, da se takemu obsojencu, za čas prestajanja kazni, onemogoči dostop do javne funkcije.

In priznam, da me je včerajšnja izjava dr. Cerarja v Milanu, ob robu azijsko-evropskega vrha, da se dela pri tem, da bi »omejili možnost opravljanja mandata ali kandidiranja za posameznike, ki so pravnomočno obsojeni za težja kazniva dejanja«, nekoliko neprijetno presenetila. Nakazuje namreč na to, da smo še daleč od rešitve in da ni še povsem jasno, komu naj se pravica biti voljen omeji oziroma odvzame. Kdo so obsojeni za »težja kazniva dejanja«? O tem utegne javna in strokovna razprava pohrustati tudi šest mesecev. Sam ne vem, ker nimam toliko znanja, ali Janez Janša sodi v to kategorijo?! Prej si predstavljam, da so težja kazniva dejanja umori, poizkusi umora, posilstva, ugrabitve, namerno zadane hujše poškodbe, spolna zloraba otrok, bančni ropi itd.

In zakaj se mudi? Ker se lokalne volitve končujejo in je kar nekaj županov že obsojenih na zaporne kazni, sicer še ne pravnomočno, a z verjetnostjo oziroma možnostjo, da gredo odsedet. In že napovedujejo, po sledi primera JJ, da bodo na nadomestnih volitvah znova kandidirali in znova izvoljeni. Vedo, da imajo za seboj volilno telo, podobno Janševemu. Za vodjo do konca, ker da je sodstvo pokvarjeno in pod taktirko Murgel.

V izogib novim tovrstnim primerom in zapletom naj se ustrezni popravki volilne zakonodaje procesirajo in uveljavijo vsaj do konca leta, pa ne le za spoznane krivce »težjih kaznivih dejanj«, temveč za vsakogar, ki je oziroma bo pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora!

Cerarju vsekakor čestitke za izbiro kandidatke za evropsko komisarko. Glede na prve vtise in navdušenje Jean-Clauda Junckerja ter na odzive evropskih parlamentarcev tudi iz vrst S & D ter EPP Violeti Bulc na transportnem resorju dobro kaže. Podjetniški ter športni duh in fluidna angleščina sta očitno zmagoviti karti, proti katerima tudi pomanjkanje političnih izkušenj ne more veliko. Če temu dodamo še kanček šamanizma, je igra dobljena. No, Bulčevi želim vse najboljše na zaslišanju in tudi kasneje. Morda se bo moral infrastrukturni minister Gašperšič nekoliko premisliti o drugem tiru. Če ga v mandatu, ki je pred nami, z Bulčevo na mestu pristojne evrokomisarke, ne bomo pognali vsaj na gradbišče, seveda z natančno izdelanim stroškovnikom vse do začetka obratovanja, bo dokončno odpisan oziroma ostal le na spisku nikoli realiziranih »strateških prioritet«.

Slovenska evrokomisarska saga se nadaljuje

Ajoj, Miro…

Pogumno, ni kaj, in patriotsko tudi, toda….?!

Patriotsko, ker je obema največjima evropskima strankama sporočil, da o tem kdo bo naslednja kandidatka za Evropsko komisijo bo odločala njegova vlada in nihče drug, pogumno, ker se je šel kar  preglasovanje koalicijskih partneric ter predvsem, ker je zavrnil ime, ki je obetalo skoraj zagotovo podporo v Evropskem Parlamentu in to brez pretirano zahtevnega hearinga. Ko so ga Socialisti in Demokrati ter poslanci največje stranke, Ljudske, napotili k izbiri njihove kolegice Tanje Fajon, ki jo je bil dr. Cerar mimo grede tudi sam podprl, skupaj z Erjavcem, iz Bratuškovega spiska treh, bi moral reči samo: »Hvala za sugestijo. Bomo o njej premislili.«… Nič več. Ne, odločil se je pokazati mišice do vseh, do Bruslja in doma do DeSUSa in SDja in zakuhal, bojim se, kar zapleteno in tvegano zgodbo. Odtlej o pravi in obetavni kemiji znotraj vlade in koalicije bo težko govoriti. Kot je spomnil vodja socialdemokratov Židan, preglasovanje med koalicijskimi partnerji se ni nikoli dobro končalo. Pa še to naj bi sledilo Bratuškovi praksi, ker da jo dopušča poslovnik vlade: 6 za, 7 proti, 2 vzdržana in sklep sprejet. Halo?! A je etika sejo zamudila? 

Je pa še ena težava, morda hujša. Res je, da oporekati zmagovalki parlamentarnih volitev pravico do predlaganja svojega človeka ni kaj pretirano demokratično, toda tudi odvrniti sporočila iz Bruslja ni kaj pretirano modro. Vodja S&D, Gianni Pittella je označil Fajonovo za »naravno kandidatko«, potem ko je Bratuškova od kandidature odstopila, misleč tudi na prvotno izrečeno podporo Cerarja in na kompetence, ki ji pripisujejo po videnem med petletnim mandatom v Evropskem Parlamentu v njihovih vrstah. So mu pritrdili, kar je verjetno pri naših SDSovcih, NSijevcih in SLSovcih sprožilo kar nekaj začudenja, če ne tudi tihega, intimnega zgražanja, iz Evropske ljudske stranke. Da, tudi za njih je Fajonova ok! Le ALDE, tretja največja evropska stranka, liberalci torej, so skočili pokonci (glej izjavo Iva Vajgla) in zagrozili z glasovanjem proti Junckerjevi komisiji če ne bo kandidatka iz Slovenije liberalka.

Ali je Violeta Bulc, podpredsednica Cerarjeve vlade, res liberalka ne vem, vem pa, da je za odločevalce v Evropskem Parlamentu povsem neznano ime in da tudi na apriorno podporo predsednika Evropske Komisije Jean Claude Junckerja ne more računati, ker je tudi on ne pozna.

Sam pričakujem, da bo sprejel predlog z določeno rezervo, opravil z njo razgovor in ji ponudil pač nek resor ter čakal na zaslišanje. Tudi ker se čuti nekoliko krivega za izbor Bratuškove in za njen kasnejši fiasko.

Tokrat bo prepustil vso odgovornost slovenski vladi in evropskim poslancem. In slednji, potem ko je bil njihov message  tako grobo zavrnjen, ni pričakovati, da bodo kaj prida bolj prizanesljivi do nove kandidatke, vsaj ne tako kot bi bili do njihove izbranke.

Da bi zabredli v še eno polomijado, ker bodisi se Bulčeva ne bi dovolj dobro pripravila na tudi mnogokrat zlobna vprašanja, ali izkazala premalo kompetenc do ponujenega resorja, oziroma spretnosti soočenja na evropskem parketu, ali se z odgovori zapletala,  bi res bila katastrofa in odgovornost zanjo bi si moral pripisati kar Cerar sam. No, že z Bratuškovo je hudič vzel šalo (dinamika oblikovanja Evropske Komisije je že nekoliko upočasnjena), in da si ne bi sami oteževali delo, bodo morda v drugem poizkusu evroposlanci nekoliko bolj popustljivi, tudi do brucke, oziroma jo pustili skozi. Toda ko so strasti vnete, kot jim jih je včeraj vnel Cerar, je možno pričakovati vsega, tudi najslabši scenariji.

Da, za Popovičem spet Popovič!

LJUBEZEN JE RES SLEPA!

Ko si zaljubljen v nekoga tako kot je večina Koprčank in Koprčanov v svojega župana, ti ga lahko odpeljejo tudi v zapor in ga boš še naprej ljubil. Vse dotlej, dokler ne bo prav tebe prizadel. Odtlej ga boš sovražil. Črno-belo, vse ali nič! Glej Janšo, glej Jankoviča in podobne. A ostanimo v Kopru. Popovič je sicer izgubil dobrih 17% podpore,  v primerjavi s prejšnjimi volitvami, kar pomeni, da se je pri mnogih to čustvo ohladilo, a je vseeno še enkrat pometal s konkurenco in zadržal stol na Verdijevi 10. Edina prava in nekoliko bolj obetavna sprememba je, da v Občinskem svetu ne bo imel več absolutne apriorne večine, seveda če se mu ne bodo pokorili svetnik Desusa pa še katere druge liste, ter trije predstavniki italijanske narodne skupnosti, in da se bo moral v vsakem primeru soočit z močnejšo opozicijo, za katero osebno upam, da bo voljna, sposobna in zmožna ustreznega nadzora nad njegovim delom. V mislih imam predvsem svetnike Stranke Mira Cerarja, Združene Levice, Polko Boškovič in Olgo Franca. In spodbudno je tudi, da mu veliki met osvajanja src še v novoustanovljeni občini Ankaran in v Piranu ni uspel, kar znova kaže, da je doma lahko car, da pa domet njegovega dvorjenja ne seže dlje od občinskih meja. Da bo v Ankaranu zmagal pobudnik nove občine Gregor Strmčnik in to prepričljivo, je bilo pričakovati, kajti protikandidat GG Mišič ni mogel prikriti pripadnosti Popovičemu taboru, prav tistega katerega so se Ankarančanke in Ankarančani, ko so se odločili za samostojno občino, hoteli otresti. Bolj je verjetno Popovič računal na svojega svetovalca Sebastjana Jeretiča, proti aktualnemu županu Bossmanu v Piranu. Naj bi ne imel težav, kot »velik stručko« za politično komuniciranje, povsod povabljen analitik političnih dogajanj na Slovenskem, vseved in ne nazadnje sam kreator Bossmanove zmage izpred štirih let, odpraviti s svojim retorično vsekakor manj spretnim političnim otrokom. A se tudi tu Popoviču ni izšlo. Pirančanke in Pirančani so razumeli njegove namere in se postavili v bran svojemu županu, ne sicer tako odločno kot v Ankaranu, a dovolj, da bo slavil v drugem krogu. Prednost pred Jeretičem je dobrih 15%  in že podpora volivcev Oljke in Cerarjeve stranke, za katere naj bi bilo samoumevno, da je Popovičemu  človeku ne morejo nameniti, bo dovolj za prepričljivo izvolitev.

Izola koprskega župana očitno ne zanima več, še od razhoda s Klokočovnikom, kajti ni postavil nikogar, ki bi se dostojno zoperstavil Igorju Kolencu, in mu tako ostane še naprej le Koper.

To pa je vendarle slaba tolažba za vse tiste prebivalce te skupnosti, ki se z njegovim načinom vodenja občine, z njegovo politično govorico, z njegovim odnosom do drugače mislečih in do instituciji pravne države, ne strinjamo in bi raje videli nekoga drugega na njegovem mestu.

Tudi po volilni zmagi, da bi nekako pojasnil izgubo 17% podpore, je znova udrihal po pravosodju, po sodnici, ki ga je obsodila na triletno zaporno kazen in dvoletno prepoved opravljanja javnih funkciji zaradi nečednosti v zadevi Sermin, po protikandidatki, notarki Polki Boškovič, ki naj bi tesno prijateljevala z omenjeno sodnico in celo pognala pregon zoper njega, ter si privoščila, po njegovi sodbi, nizkotno, surovo, umazano volilno kampanjo. Pa smo znova tam… S katerega pulta prihaja pridiga?! Če je kdo z nespodobnim nagovarjanjem volivk in volivcev prednjačil na vseh dosedanjih volitvah, lokalnih in državnozborskih, v Kopru, je prav g. Popovič. In tudi tokrat: bolj umazano kot to, da zlorabiš vrtce, šole, otroke, dijake, njihove učitelje tako da jih z ukazom pripelješ na tvoj volilni shod, ter objaviš glasilo vseh občank in občanov za lastno promocijo in diskreditiranje konkurence, ga ni. Edina težava pri tem je, da večina Koprčank in Koprčanov z volilno pravico tega ne vidijo, nočejo videt, ali če vidijo jim je vseeno. Da, ljubezen je res slepa!