ZAKON, KI NAJ PREPREČI PONOVITEV SLUČAJA JJ ŽE ZAMUJA!
Pri
nečem imajo Jože Tanko in tovarišija iz SDS prav, ko branijo poslanski status
svojega vodje: kje so sistemske spremembe zakonodaje, ki bi preprečile, da se
ta zgodba ponovi? Sicer odločitev državnega zbora, da se pravnomočno obsojenemu
Janezu Janši mandat odvzame, ali natančneje povedano, da se ugotovi, da mu je
zavoljo 9. člena zakona o poslancih prenehal, pozdravljam. Tudi zato, da se mu
odpro vrata na ustavno sodišče, ki naj dokončno presodi, ali ob obstoječi
ustavni in zakonski ureditvi zaporniki imajo pravico sedeti tudi v parlamentu
in krojiti usodo državljank in državljanov, ki v zaporu ne sedijo.
Torej.
Ne glede na odločitev, ki je bila sprejeta v sredo, je čas, da se zakonodaja,
ki urejuje pravico biti voljen in sodelovati pri upravljanju javnih zadev,
popravi in do potankosti definira, kdo sme biti pri njej udeležen. Kot je dejal
profesor Pirnat, si ni nihče pred 20 leti, ko se je volilna zakonodaja
oblikovala, predstavljal, da bi lahko zapornik pristal v parlamentu oziroma da
bi sploh kandidiral zanj. Danes pa se očitno prebujamo v svet, v katerem je
tudi to možno in omogočeno. Kolikor mi je znano, smo edini med članicami
Evropske unije.
Ker
je tako, je nujno poseči po noveli zakona o volitvah v državni zbor in smiselno
prenesti rešitev tudi na zakona o lokalnih volitvah in o volitvah v evropski
parlament.
Kot
nekdanji poslanec sem si dovolil predlagati rešitev že avgusta. V komentarju
»Alica v čudežni deželi…«, ki ga je Dnevnik objavil 9. avgusta in ki sta ga
neposredno prejela tudi predsednika DZ in vlade, dr. Brglez in dr. Cerar…
»V
7. členu zakona o volitvah v državni zbor se doda nov, četrti odstavek, ki se
glasi: Ne glede na določbo prvega odstavka, pravice biti voljen nima državljan
Republike Slovenije, ki je s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora.« Lahko dodamo tudi dolžino zaporne kazni, ki je danes za prenehanje
mandata določena pri več kot šestih mesecih, a sam menim, da je za potrebno
»družbeno očiščenje« vsakršna nepogojna kazen zapora zadostni razlog, da se
takemu obsojencu, za čas prestajanja kazni, onemogoči dostop do javne funkcije.
In
priznam, da me je včerajšnja izjava dr. Cerarja v Milanu, ob robu
azijsko-evropskega vrha, da se dela pri tem, da bi »omejili možnost opravljanja
mandata ali kandidiranja za posameznike, ki so pravnomočno obsojeni za težja
kazniva dejanja«, nekoliko neprijetno presenetila. Nakazuje namreč na to, da
smo še daleč od rešitve in da ni še povsem jasno, komu naj se pravica biti
voljen omeji oziroma odvzame. Kdo so obsojeni za »težja kazniva dejanja«? O tem
utegne javna in strokovna razprava pohrustati tudi šest mesecev. Sam ne vem,
ker nimam toliko znanja, ali Janez Janša sodi v to kategorijo?! Prej si
predstavljam, da so težja kazniva dejanja umori, poizkusi umora, posilstva,
ugrabitve, namerno zadane hujše poškodbe, spolna zloraba otrok, bančni ropi
itd.
In
zakaj se mudi? Ker se lokalne volitve končujejo in je kar nekaj županov že
obsojenih na zaporne kazni, sicer še ne pravnomočno, a z verjetnostjo oziroma
možnostjo, da gredo odsedet. In že napovedujejo, po sledi primera JJ, da bodo
na nadomestnih volitvah znova kandidirali in znova izvoljeni. Vedo, da imajo za
seboj volilno telo, podobno Janševemu. Za vodjo do konca, ker da je sodstvo
pokvarjeno in pod taktirko Murgel.
V
izogib novim tovrstnim primerom in zapletom naj se ustrezni popravki volilne
zakonodaje procesirajo in uveljavijo vsaj do konca leta, pa ne le za spoznane
krivce »težjih kaznivih dejanj«, temveč za vsakogar, ki je oziroma bo
pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora!
Cerarju
vsekakor čestitke za izbiro kandidatke za evropsko komisarko. Glede na prve
vtise in navdušenje Jean-Clauda Junckerja ter na odzive evropskih
parlamentarcev tudi iz vrst S & D ter EPP Violeti Bulc na transportnem
resorju dobro kaže. Podjetniški ter športni duh in fluidna angleščina sta
očitno zmagoviti karti, proti katerima tudi pomanjkanje političnih izkušenj ne
more veliko. Če temu dodamo še kanček šamanizma, je igra dobljena. No, Bulčevi
želim vse najboljše na zaslišanju in tudi kasneje. Morda se bo moral
infrastrukturni minister Gašperšič nekoliko premisliti o drugem tiru. Če ga v
mandatu, ki je pred nami, z Bulčevo na mestu pristojne evrokomisarke, ne bomo
pognali vsaj na gradbišče, seveda z natančno izdelanim stroškovnikom vse do
začetka obratovanja, bo dokončno odpisan oziroma ostal le na spisku nikoli
realiziranih »strateških prioritet«.
Nessun commento:
Posta un commento