Slovenska evrokomisarska saga se nadaljuje

Ajoj, Miro…

Pogumno, ni kaj, in patriotsko tudi, toda….?!

Patriotsko, ker je obema največjima evropskima strankama sporočil, da o tem kdo bo naslednja kandidatka za Evropsko komisijo bo odločala njegova vlada in nihče drug, pogumno, ker se je šel kar  preglasovanje koalicijskih partneric ter predvsem, ker je zavrnil ime, ki je obetalo skoraj zagotovo podporo v Evropskem Parlamentu in to brez pretirano zahtevnega hearinga. Ko so ga Socialisti in Demokrati ter poslanci največje stranke, Ljudske, napotili k izbiri njihove kolegice Tanje Fajon, ki jo je bil dr. Cerar mimo grede tudi sam podprl, skupaj z Erjavcem, iz Bratuškovega spiska treh, bi moral reči samo: »Hvala za sugestijo. Bomo o njej premislili.«… Nič več. Ne, odločil se je pokazati mišice do vseh, do Bruslja in doma do DeSUSa in SDja in zakuhal, bojim se, kar zapleteno in tvegano zgodbo. Odtlej o pravi in obetavni kemiji znotraj vlade in koalicije bo težko govoriti. Kot je spomnil vodja socialdemokratov Židan, preglasovanje med koalicijskimi partnerji se ni nikoli dobro končalo. Pa še to naj bi sledilo Bratuškovi praksi, ker da jo dopušča poslovnik vlade: 6 za, 7 proti, 2 vzdržana in sklep sprejet. Halo?! A je etika sejo zamudila? 

Je pa še ena težava, morda hujša. Res je, da oporekati zmagovalki parlamentarnih volitev pravico do predlaganja svojega človeka ni kaj pretirano demokratično, toda tudi odvrniti sporočila iz Bruslja ni kaj pretirano modro. Vodja S&D, Gianni Pittella je označil Fajonovo za »naravno kandidatko«, potem ko je Bratuškova od kandidature odstopila, misleč tudi na prvotno izrečeno podporo Cerarja in na kompetence, ki ji pripisujejo po videnem med petletnim mandatom v Evropskem Parlamentu v njihovih vrstah. So mu pritrdili, kar je verjetno pri naših SDSovcih, NSijevcih in SLSovcih sprožilo kar nekaj začudenja, če ne tudi tihega, intimnega zgražanja, iz Evropske ljudske stranke. Da, tudi za njih je Fajonova ok! Le ALDE, tretja največja evropska stranka, liberalci torej, so skočili pokonci (glej izjavo Iva Vajgla) in zagrozili z glasovanjem proti Junckerjevi komisiji če ne bo kandidatka iz Slovenije liberalka.

Ali je Violeta Bulc, podpredsednica Cerarjeve vlade, res liberalka ne vem, vem pa, da je za odločevalce v Evropskem Parlamentu povsem neznano ime in da tudi na apriorno podporo predsednika Evropske Komisije Jean Claude Junckerja ne more računati, ker je tudi on ne pozna.

Sam pričakujem, da bo sprejel predlog z določeno rezervo, opravil z njo razgovor in ji ponudil pač nek resor ter čakal na zaslišanje. Tudi ker se čuti nekoliko krivega za izbor Bratuškove in za njen kasnejši fiasko.

Tokrat bo prepustil vso odgovornost slovenski vladi in evropskim poslancem. In slednji, potem ko je bil njihov message  tako grobo zavrnjen, ni pričakovati, da bodo kaj prida bolj prizanesljivi do nove kandidatke, vsaj ne tako kot bi bili do njihove izbranke.

Da bi zabredli v še eno polomijado, ker bodisi se Bulčeva ne bi dovolj dobro pripravila na tudi mnogokrat zlobna vprašanja, ali izkazala premalo kompetenc do ponujenega resorja, oziroma spretnosti soočenja na evropskem parketu, ali se z odgovori zapletala,  bi res bila katastrofa in odgovornost zanjo bi si moral pripisati kar Cerar sam. No, že z Bratuškovo je hudič vzel šalo (dinamika oblikovanja Evropske Komisije je že nekoliko upočasnjena), in da si ne bi sami oteževali delo, bodo morda v drugem poizkusu evroposlanci nekoliko bolj popustljivi, tudi do brucke, oziroma jo pustili skozi. Toda ko so strasti vnete, kot jim jih je včeraj vnel Cerar, je možno pričakovati vsega, tudi najslabši scenariji.