Ženske pravijo, da so vse za mir, a razlike so očitne!
Dame ki so pri nas na oblasti – predsednici Republike in Državnega zbora ter ministrica za zunanje zadeve, ko so vprašane o iniciativah domačih mirovnikov za takojšnje končanje vojne v Ukrajini, odgovarjajo, da ni človeka, ki si ne želi miru, a da mora biti le ta pravičen, dosežen v soglasju z napadeno državo in da nihče ne sme pri tej drami pozabiti, kdo je napadalec in kdo napaden. Govorijo tako, kot kolegice iz drugih držav članic Nata in Evropske Unije, kjer prednjačita predsednica Evropske komisije in šefica nemške diplomacije. No, tudi predsednica Evropskega parlamenta ne zaostaja. In vse skupaj z moškimi vladarji vred, zagovarjajo nadaljevanje vojne vse dotlej, dokler ne bodo agresorske sile – ruske – poražene in odgnane nazaj domov, ali bodo Ukrajinci sami sporočili, da imajo spopadov dovolj. Ni je ene, na takem položaju, ki bi priznala napake, ki jih je Zahod zagrešil v odnosu do Ruske federacije in njenih zahtev po varnostnih jamstvih, še preden bi Putin izdal ukaz o napadu na Ukrajino, ali ki bi vsaj opozarjala, da sankcije zoper Rusijo, njena mednarodna izolacija, oboroževanje ukrajinskih braniteljev ne prispevajo v ničemer h končanju vojne, ampak obratno, celo k nevarni destabilizaciji države, ki poseduje največ jedrskih konic na planetu. Mislim na kratek in nekoliko teatraličen upor Wagnerjancev, ki pa je vendarle razgalil šibkosti Putinovega režima in postavil pod vprašaj njegovo vzdržnost. Vsakomur, ki premore zdrav razum, je jasno da le politična stabilnost in predvidljivost sistema, vsakršnega, jamčita kolikor toliko zanesljiv nadzor nad njegovo oborožitvijo. In ruska je na vrhu nevarnosti.
Če se vrnem k našim ženam. Osebno mi jih je žal, še zlasti ker so se povzpele med odločevalci iz vrst naprednih političnih strank ali miselnih krogov, iz socialno liberalnih in zelenih logov.
Toda zakaj govorim o ženskah? Njihov dan - 8. marec, je že dolgo mimo. Govorim o njih, ker že omenjene tvorijo kategorijo, ki ne uživa mojih simpatiji, medtem ko jih vse one, in verjamem, da jih ni malo, ki so ustanovile ali se ji pridružile in to še počnejo, mrežo Global Women for Peace united against NATO (Svetovne Ženske za Mir združene proti NATU). Kot del globalnega mirovniškega gibanja bodo prihodnji teden prihajale iz vsega sveta v Bruselj, kjer je sedež poveljstva Severno-Atlantskega zavezništva in to pred samim vrhom držav članic, ki se bo odvijal 11. in 12. julija v Vilni, glavnem mestu Litve, da bi izpovedale svoje nasprotovanje NATU in vsem militariziranim druščinam ter seveda vojnam, tekoči v Ukrajini najbolj, in pozvale k novi varnostni strukturi v Evropi, k družbeni in okolijsko-podnebni pravičnosti, k multi-polarnem svetu temelječemu na miru, enakopravnosti in globalni solidarnosti.
»Smo ženske vsega sveta, – pravijo v razglasu, ki so ga objavile ob tej priložnosti – ki globoko ljubimo naš planet. So nam k srcu univerzalna načela enakosti, pravičnosti in miru, ki jih vsebujeta Listina Združenih narodov ter splošna Deklaracija človekovih pravic. Borimo se za uveljavljanje pravic žensk in narodov proti vsakršni obliki nasilja, izkoriščanja in diskriminacije. Našo aspiracijo k miru danes vse bolj ogrožajo eskalacija oboroževalne tekme, tveganje jedrskega spopada, jačanje vojaških zavezništev in militarizacija mednarodnih odnosov. Vse to vodi človeštvo na pot katastrofe. Kot ženske miru – zaključuje manifest – zavračamo NATO in njeno vizijo sveta, ki podžiga nestabilnost in zaostruje mednarodne konflikte, kar je nezdružljivo z našim načelom skrbeti za svet, načelom, za katerega si prizadevamo da postane globalen.«
Mreža načrtuje od 6. do 9. julija, vrsto dogodkov tako v Evropskem parlamentu, kot tudi po bruseljskih ulicah in trgov, da bodo ne le oblasti ter ostali odločevalci temveč tudi javnost čim bolj seznanjeni in ozaveščeni s njenimi prizadevanji in cilji. Zaenkrat imajo podporo vseh mirovnikov sveta. Naj se njihov glas sliši!
Nessun commento:
Posta un commento