Bomo res reševali svet?

 

Bodimo optimisti, Vlado….

 

Od prvega dne prihodnjega leta do zadnjega 2025 bomo že drugič sedeli v petnajsterici pri Združenih Narodih, ki odloča o usodi sveta. Velika čast in še večja odgovornost, česar se, sodeč po prvih izjavah, naš politični vrh povsem zaveda. Glas bomo malih držav – pravi zunanja ministrica Tanja Fajon – prednostne teme pa – dodaja premier Robert Golob – človekove pravice, humanitarna in razvojna pomoč, vodna diplomacija, boj proti podnebnim spremembam in preprečevanje konfliktov. Izzivov in samo-dokazovanja se veseli tudi predsednica Republike, Nataša Pirc Musar, ki med prednostmi vidi še reformo Varnostnega sveta. Seveda, tudi mimo ukrajinske drame ne bo šlo – poudari Golob. In do tu sem z vami, spoštovani gospe in gospod, pa verjamem da tudi večina mirovnikov, ki ne delijo dosedanje vloge Slovenije pri iskanju poti k miru v Ukrajini, še posebej ko pravite, da bi omenjeni konflikt tokrat, iz eminentnega stola v newyorski Stekleni palači, reševali prioritetno in ko Fajonova priznava, da brez dialoga z Rusijo ni mogoče reševati svetovnih izzivov: »Morali bomo najti formulo sodelovanja z Rusijo. Kot država, ki zagovarja dialog, mir in stabilnost, bomo našli poti komunikacije.« Pohvalno Tanja.

Toda, kako in kdaj do tega? Dejal sem, da se pri razreševanju ukrajinske drame z diplomacijo in mirovnimi pobudami, od ruske agresije dalje, nismo izkazali. Sledili smo le odločitvam, ki so se rojevale in so jih sprejemali v Washingtonu in Bruslju ter, kot ubogljivi in »zanesljivi partnerji«,  soglašali torej z vsemi dosedanjimi sankcijami, z mednarodno izolacijo Kremlja, z nenehnim oboroževanjem ukrajinskega odpora, tudi potem ko se je izkazalo, da vsi ti ukrepi niso učinkovali, kot se je želelo in predvidevalo ob njihovi sprožitvi in da so bolj škodovali nam Evropejcem kot Putinovemu režimu. Mislim, da tu ni debate?!

Kaj bo torej odslej in zlasti po 1.januarju 2024 dalje novega? Kaj bomo storili, da poženemo dialog z Rusijo, da izumimo formulo sodelovanja z njo, da najdemo poti komunikacije? Razglasila nas je za »sovražno državo« in težko bi bili kaj drugega, če smo povsem sledili napotilom in sklepom iz Bruslja, ali k njim celo prispevali? Nam je vsaj jasno, da Ukrajina ne sodi v NATO, oz. da se mora širitev zavezništva proti ruskim mejam končati?...Željam ukrajinskega vodstva navkljub? In da je ruskogovorečim v Donbasu nujno zagotoviti varstvo manjšinskih pravic? Ter opustiti upanje na vrnitev Krima pod ukrajinsko suverenostjo? Če nam vsaj to ni jasno in se s tem ne bomo sprijaznili, dialoga, komunikacije in sodelovanja z Moskvo ne bo in v Ukrajini ne bo miru, in tudi ne skupnega iskanja poti iz podnebnega krča.

Ker je bil 2003 Varnostni svet zaprošen, s strani ZDA in Velike Britanije, za odobritev napada na Irak pod pretvezo posedovanja orožja za množično uničevanje in s tem ogrožanja svetovne varnosti, a je ni odobril ker so bili inšpektorji OZN ugotovili da inkriminiranega orožja ni bilo in da so bili domnevni ameriški dokazi lažni, in ker zdaj bomo tam znova sedeli, sprašujem zunanjo ministrico, ali bi Slovenija, ob podobnih okoliščinah, šla ZDA na roko? Bi znala reči NE? Ne pozabimo, da za ceno soglasja ZDA k našemu članstvu v NATO, smo takrat, s pristankom na Vilensko izjavo, vstopili v tako imenovano »Koalicijo voljnih«, ki je podpirala ameriško-britansko intervencijo, čeprav povsem v nasprotju z mednarodnim pravom in ustanovno listino OZN. In ob tem še, kako razliko vidi, Tanja Fajon, z zornega kota vladavine prava, med takratno agresijo na Irak in lansko rusko na Ukrajino? Jo še posebej sprašujem, ker rada in ostro naslavlja Putina kot vojnega zločinca, ki bi naj bil kriv tudi za uničenje jezu v Novi Kahovki, pri čemer, ko gre za ugotavljanje odgovornosti za to dejanje, celo Američani kažejo večjo previdnost ( ukrajinska in ruska stran se obtožujejo vzajemno, a dejstvo je da so posledice tega uničenja, oz. poplave, bolj prizadele, ob reki Dneper, ruske položaje, ki so se morale umakniti za dobrih 16 km), medtem, ko je z vsemi častmi na lanskem Blejskem strateškem Forumu sprejela nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira, ki je bil z Georgeem Bushem mlajšim soodgovoren za agresijo na Irak.  In vemo, da sta NATO in EU obsodila Putinov napad na suvereno in neodvisno Ukrajino, članico Združenih Narodov, prav zaradi tega, ker v nasprotju z mednarodnim pravom in ustanovno listino svetovne organizacije, česar pa nista storila pred 20 leti ob napadu na Irak, oz. pri njem delno celo posredno ali neposredno sodelovali. Takrat sta bili proti iz vrst Zahodnih zaveznic, samo Francija in Nemčija..

Torej, Tanja? Kako s tem?