Trumpove ZDA oklofutale Evropo!
Trump ne predlaga, ne prosi, ne poziva, ne pravi kaj bi, ampak kaj bo… preprosto storil! No, dan potem se lahko premisli, da ne bi svet povsem vrgel s tečajev, in išče konsenz za te svoje ideje. Morda jih bo čez teden opustil in si izmislil nekaj drugega. Vedi kaj še vse ima na zalogi. Čuti se gospodar sveta in dela na tem da to, zlepa ali zgrda, dokaže. Celo z kaznovanjem braniteljev vladavine prava, ki bi se postavili na pot njegovim nečednostim ali onim njegovih prijateljev (npr. Netanyahuja). Je torej, kot aprioren zanikovalec mednarodnega prava, da ne dodam še podnebnih sprememb, hudo nevaren, toda pri nečem, ki zveni dobrega se je zavezal že dolgo pred volitvami in na tem vztraja tudi zdaj ko je že trdno v Beli Hiši - pri končanju vojne v Ukrajini in dobro ve, da brez dogovora z Rusijo tega ne more doseči. Po treh letih spopadov je vojaška industrija, najbolj ameriška, zacvetela, čas je da tudi druge branže. Gradbeništvo, recimo, pri katerem je sam najbolj doma in ki potrebuje mir, da se požene in kuje svoje dobičke. Zato čimprej mir tako v Ukrajini kot v Gazi. In prvemu daje prioriteto, ker ni obremenjen s selitvijo ljudstev in ker zanj mu zadošča dogovor s Putinom. Ali ga bo dosegel in pod kakšnimi pogoji je drugo vprašanje, kajti ko se je podal v to misijo z bolj konkretnimi dejanji - več kot urni telefonski pogovor s Kremeljskim vladarjem z dogovorom o čimprejšnjem srečanju, in nastop njegovega odposlanca, podpredsednika Jamesa Davida Vanceja, na 61. varnostni konferenci minuli teden v Münchnu - so se oglasili z oteževalnimi pogledi in pogoji na poti k miru Evropejci. Jim bo prisluhnil in če, koliko, bo treba počakati na zmenek s Putinom. Vsekakor pa jim daje vedeti, da so zanj prej komplikatorji kot pomočniki pri doseganju cilja, ki si ga je zadal. Pridiga Vanceja voditeljem Evropske unije, da ne sledijo demokratičnim vrednotam, ker ne dopuščajo da bi pri odločanju sodelovale tudi bolj ekstremne desne in leve sile, in ki je udeležence konference nemalo šokirala, je izzvenela prav v tem tonu. In roko na srce, pridigar oporečen kolikor že hočemo, a težko mu je ugovarjati. Vsa tri leta vojne ni bilo s strani vrhov EUja, Nata in njunih evropskih članic ene same resne mirovne pobude do Rusije. In še ko se je vanjo podal madžarski premier Viktor Orban s potjo tudi v Moskvo, je bil deležen samih obsodb, celo s strani Evropskega parlamenta. Sedaj pa, ko je vajeti k miru prevzel Trump, Evropejci zahtevajo biti zraven. »Nič brez nas in Ukrajine!«. V soboto kruto sporočilo posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino Kejtha Kellogga, da jih zraven ne bo, da Evropa ne bo del mirovnih pogovorov za Ukrajino, toda dopustimo možnost, da se Trump spet premisli in, če bo v to privolil Putin, Evropski uniji pripre vrata, kajti drugih prijateljev na Zahodu bo težko našel. Zaenkrat je Zelenskemu že postavil nekaj pogojev, da bi mu sploh še pomagal - koncesijo pri izkopavanju litija in drugih redkih ter dragocenih kovin, v vrednosti 500 milijard dolarjev v zameno za ameriško pomoč, pri čemer se je izognil reči da tudi vojaško, in ukrajinski v.d. predsednik je na to seveda takoj pristal. Iz tega naslova tudi sporočilo Kellogga, da Ukrajina pa bo del pogajanj, da bo smela reči in zahtevati svoje. No, videli bomo kako se bo ta proces nadaljeval. Kakorkoli že, kolikor me kot zagovornika iskanja pogajalskega konca tega konflikta, to kar počne Trump veseli, ker nas nenazadnje odmika od nevarnosti eskalacije do globalnega jedrskega spopada, se kot Evropejec čutim osramočen, ker koraka v to smer ni zmogla Evropa sama. Kaj je še rekel Vance?.... da resnična grožnja Evropi ne izvira iz zunanjih akterjev, kot sta Rusija ali Kitajska, temveč iz notranjega umika Evrope od nekaterih svojih “najbolj temeljnih vrednot”. Se moti?
Nessun commento:
Posta un commento