Predsednica pri papežu...

 

Ji je Frančišek odprl oči?

 

"Razlike med državami, ki podpirajo Ukrajino v tej vojni, torej finančno in žal tudi z orožjem, in Svetim sedežem so predvsem v tem, da sveti oče ni naklonjen oboroževanju. Večkrat je poudaril, da z oboroževalno tekmo miru ne bo, da to vodi v nova ubijanja. To ga zelo boli, tudi mene osebno,"

Pogumna in končno z mirovniškega gledišča pohvale vredna izjava predsednice Republike, Nataše Pirc Musar, po srečanju v Rimu s papežem Frančiškom. Zdaj slovenska javnost pričakuje do izrečenega dosledna dejanja, recimo, konkreten poziv Vladi, da se v Bruslju, na sedežih Nata in EU, ter v VS OZN, zoperstavi nadaljnjim dobavam orožja Ukrajini, oz. da Slovenija prekine sodelovanje pri vojaški pomoči tej državi. Boste to storili, gospa predsednica?

Pazimo, še iz nobenih ust državnega vrha doslej nismo slišali, da bi bilo komu ŽAL za podporo Ukrajini tudi z orožjem, oz. da bi ga OSEBNO ZELO BOLELO, dejstvo, da oboroževanje ne vodi k miru, ampak le k novim ubijanjem – kot ji je v pogovoru dejal Sveti oče. Če je torej do tega spoznanja tudi sama prišla, pričakujem, da se bo ob vnovični prošnji za sprejem s strani predstavnikov mirovniškega gibanja pri nas odzvala pozitivno. Na dosedanje tri, njej, premierju in predsednici Državnega zbora, se ji ni zdelo vredno niti odpisati. Edina, ki je vsem trem ugodila je bila Urška Klakočar Zupančič in smo ji hvaležni.

Momentum novum torej v pogledih predsednice na omenjeni konflikt, ki opogumlja upajoče na tovrstno spremembo pristopa do njega tudi s strani Vlade, zato bom znova zaprosil še predsednika Goloba da bi nas povabil na klepet.

Predsednica je sicer dejala da glede pogojev za pogajanja o miru, prva, ki jih mora določati je Ukrajina, ker žrtev agresije, oz. da »Nihče od zunaj nima pravice, pravzaprav tudi ne moči, da Ukrajino prisili v ta korak«. S to izjavo se načeloma lahko strinjam, a le do neke mere. Resda nihče od zunaj te pravice nima, ima pa vsakdo, ki ji pomaga, pravico ji reči da bo s pomočjo nehal, ker v nedogled ne bo šlo, bodisi zaradi notranjih gospodarskih, finančnih, političnih, družbenih in drugih težav, bodisi zaradi soočenja z realnostjo. Moč pa sploh! Gre za pritiske na njeno vodstvo v eno ali drugo smer. Če ga hrabriš z obljubami o pomoči, ki mu bo omogočila zmago, ga pogajanja o miru ne bodo morda niti zanimala, če ga prizemljiš pa bo rekel »amen« in si zaželel vsaj dogovora iz Carigrada 2022.

"Slovenija se zavzema za pravičen in trajen mir, temelječ na Ustanovni listini Združenih narodov, ki vključuje spoštovanje neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.« Je svoje in uradno stališče RS ponovila predsednica, a verjamem, da vendarle sama že ve, da bo po kmalu treh letih vojne, z vsem kar je povzročila in vleče za seboj, ta cilj nemogoče doseči. Priložnost, da bi  temu bilo tako je bila zamujena, ŽAL, v Carigradu aprila 2022. Pred nami sta še oni, da se za Ukrajino reši kar se še rešiti da, in za svet, da se ga oddalji od nevarnosti globalnega spopada.