Na izbiro: konec
vojne v Ukrajini čimprej, ali le konec?
…Konec česa? Vsega, nas,
Evrope, morda sveta, civilizacije, človeštva, življenja na tretjem planetu od
sonca. Če bo kak delček vsega tega preživel, v zakloniščih, rovih, kleteh,
puščavah, kamor jedrsko uničenje ali obsevanje ne bi seglo… se bo pokončal sam,
ali ga bo pohrustalo podnebje. Kar je homo sapiens izumil, odkril, ustvaril,
zapustil naslednikom, bo preprosto izpuhtelo.
A bo kdo, ki pri nas
šteje, ki je za to poklican, iz Ljubljane ali v Bruslju, oz. New Yorku, dokler je še čas,
zakričal prijateljem, znancem, sovražnikom, občestvu, vsem: Gospe in gospodje,
vrag je vzel šalo! Zatavali smo bosi in
priklenjeni en na drugega na rob prepada. Dovolj je en sam napačen korak
ali odrin, pa letimo vsi dol. In med letom, bo brez veze iskati krivca.
Z Ukrajino smo šli dlje
pri tveganju globalnega, jedrskega spopada med Rusijo in Zahodom, kot smo 1962
leta ob ameriški pomorski blokadi Kube, blokada, ki bi naj ustavila dostavo
sovjetskih jedrskih raket karibskemu otoku, oz. Fidelu Castru, 13 dni trepetali
za usodo sveta. Takrat so bile ameriške in sovjetske rakete še v mirovanju, in
predsednika ZDA in Sovjetske zveze, Kennedy in Hruščov, sta se pravočasno, tik
pred trkom ladji, slišala po telefonu in se dogovorila. Danes klicev med Belo
Hišo in Kremljem ni in rakete več ne mirujejo. Govorimo seveda o ta velikih,
težkih, ki so pričele leteti. Zaenkrat le med Rusijo in Ukrajino in le s
običajnimi, konvencionalnimi bojnimi glavami, a z dometi, zlasti ruske, ki
sežejo veliko dlje, do Londona, Pariza, Madrida,… Aviana, in ki jih pristojno
osebje v hipu opremi lahko tudi z jedrskimi konicami.
Vstopili smo v fazo
posrednega spopada med Rusko federacijo in Zahodom na ukrajinskih tleh, ko se je
treba vprašati: »Gospa predsednica, gospoda nadškofa« - kot bi dejal Štefančič -
Ali ima tovrstno merjenje moči še kak smisel? Oziroma, kam nas vodi? A nam kaj
pomaga pripisati Putinu vso krivdo? Nebi
preklicali morda Ukrajini dovoljenje za uporabo zahodnega orožja na ruskem
ozemlju? Ali ji ga nehali dostavljati? Še raje jo pozvali k temu čemur jo je še
spomladi papež Frančišek? Spomnimo se njegovih besed: »Najmočnejši so tisti, ki
vidijo situacijo, razmišljajo o ljudeh in imajo pogum da zavihtijo belo zastavo
in se pogajajo«
Vdaja? Predaja?
Kapitulacija? Kaj ko bi ji rekli preprosto »spametovanje«? Ali »rešimo kar se
še rešiti da«?
Sicer sam vidim le tri nadaljnje poti razpleta ali zapleta te najhujše in najusodnejše drame po drugi svetovni vojni,
zagotovo po končanju hladne.
1.
Da Ukrajina sprejme papeževo povabilo
in takojšnja pogajanja z Rusijo. Obstane kot neodvisna država, z 20% manjšim
ozemljem in z omejeno suvereniteto ter s statusom neoborožene nevtralnosti z
mednarodnimi (OZN, RF, ZDA, OVSE) varnostnimi jamstvi.
2.
Da se z vojaško podporo Zahoda,
bojuje naprej, a bo čez leto dni, ob usihanju te podpore zavoljo verjetnega umika
ameriške ter gospodarskih težav EU, s še dodatno skrčenim ozemljem, ter pred
isto današnjo dilemo: sprejeti pogajanja ali nadaljevati boj do zadnjega
Ukrajinca?
3.
Da ji priskoči na pomoč NATO ne le
več samo z orožjem, ampak tudi z vojskami in končno spremeni razmerje moči na
bojiščih, oz. prisili okupatorja k umiku iz ukrajinskega ozemlja, tudi iz
Krima. Toda ta scenariji vsebuje, že ob prihodu prvih vojakov, zagotovo ob njihovem
prvem neposrednem spopadu z ruskimi, ne majhno verjetnost (od 99 do 100%!)
ruskega odziva z jedrskim orožjem.
Bodimo
optimisti in sanjajmo še o eni možnosti in sicer, da se ob dobri posredniški
vlogi svoje prve velike zaveznice – Kitajske, Ruska federacija vrne k
Carigrajskemu dogovoru iz pomladi 2022 s katerim je Ukrajina pristajala na
neoboroženo nevtralnost z ustreznimi mednarodnimi varnostnimi jamstvi ter na
implementacijo sporazumov iz Minska o posebnem statusu vzhodnega dela države.
Rusija pa se zavezala k neoviranju njene poti v EU.
Kaj
ko bi delali na tem? Še par raketnih izmenjav, pa utegne biti prepozno.
Nessun commento:
Posta un commento