»Natova nesoglasja pred očmi vsega sveta…«
Tako prve naslovnice iz
Londona ob praznovanju 70.obletnice Severno-Atlantskega zavezništva. Francoski
predsednik Macron ima organizacijo za možgansko mrtvo in vztraja pri tem
stališču tudi po opozorilu njenega generalnega sekretarja Stoltemberga, da to
ne prispeva k njenemu zdravju, turški predsednik Erdogan odvrne Macronu z žaljivko,
da naj raje pomisli ali je sam možgansko mrtev in z njim ameriški predsednik
Trump, da je Macronova ocena ogabna in žaljiva do ostalih članic zavezništva in
da če ga kdo potrebuje je prav Francija, pa naj pogleda v preteklost (o.p. v 2.svetovno
vojno), francoski predsednik pa nazaj Erdoganu, da z ofenzivo na severu Sirije
proti Kurdom, ki so najbolj prispevali k pokončanju Islamske države, le tej odpira
vrata, da se znova postavi na noge ter ugovor Trumpu, da večina borcev Islamske
države ni iz Evrope ampak iz Sirije in Iraka. In še enkrat Erdogan z grožnjo
celotnemu zavezništvu, da bo blokiral načrt za obrambo baltskih držav, če le to
ne bo označilo kurdske milice v Siriji za teroristično skupino in tako opravičil
če ne celo podprl turško početje... in takoj vprašanje našim vodilnim: se boste
uklonili Erdoganovi grožnji?
No, priča smo ne le
nesoglasjem znotraj Zveze NATO pred očmi vsega sveta, ampak pravemu in grobemu
prepiru med pomembnejšimi članicami, ali če hočemo, alfa samcih, prepiru iz
katerega ne vem kako bo zavezništvo izšlo brez hujših in težko ozdravljivih posledic.
Sam sem zagotovo prej na strani Macrona kot ostalih protagonistov, prvo ker če
organizacija še ni povsem možgansko mrtva, je na intenzivni ali paliativni
oskrbi, drugo ker sta njena politika in ravnanje podvržena vodilnemu vplivu
predvsem ZDA in deloma tudi Turčije (Evropske članice ne skrivajo strahu pred
navalom beguncev, ki jih zaenkrat le ta še zadržuje na svojem ozemlju ampak tu
pa tam ponavlja, da jim bo odprla poti k Evropi) in ker v ničemer ne prispeva k preživetju
planeta pred globalnim segrevanjem, prej obratno, tretje, ker če je kdo kriv za
epohalne spremembe svetovnega reda, ki so načele tudi NATO, je ameriški predsednik
Donald Trump z »Amerika first!«, oziroma z odstopom od multilateralizma, četrtič,
ker mi ponuja še enkrat priložnost in kar nekaj dodatnih argumentov za poziv
naši politiki k premisleku o smiselnosti vztrajanja pri takem članstvu, v luči
vsega tega, a tudi onega kar gre pričakovati, in sicer da bo stanje vse slabše in naša, domača varnost, nič bolj zanesljiva.
Če vam, spoštovani predsednik Republike, Borut Pahor, predsednik Vlade, Marjan
Šareč, predsednik Državnega zbora Dejan Židan, ter ministra za zunanje zadeve
in obrambo, Miro Cerar in Karl Erjavec, ni nerodno biti v taki druščini, meni
je, zelo! In verjamem, da tudi pretežnemu delu dobromislečih državljank in
državljanov Republike Slovenije. Se motim? Ob 15.obletnici našega članstva v
NATO, zberimo pogum in povprašajmo znova ljudi ali bi z njim nadaljevali,
oziroma se raje zatekli k nevtralnosti, kot naši severni sosedje pa še nekaj
skandinavskih članic EU? Če bo še enkrat prevladal DA temu članstvu, bom sam
umolknil in predlagam enako vsem NATOskeptikom. Vsaj do trenutka, ko bomo
zagovornikom lahko rekli: »Kaj smo že dejali?«
Nessun commento:
Posta un commento