CERAR SE JE POPRAVIL: JADRANSKE POTI NI
(ŠE)?!
Jadranske poti za prebežnike iz Afrike in Bližnjega vzhoda do Evropske Unije,
z izkrcavanjem v Istro, za enkrat še ni, obstaja pa nevarnost, da bi jo
kriminal vzpostavil. Tako, poenostavljeno, petkov demanti predsednika vlade,
dr. Cerarja, samega sebe. Teden prej, ob robu vrha EU o zajezitvi prihodov
prebežnikov po Sredozemskem morju, na Malti, je bil pač izjavil, da »tihotapci
že vozijo migrante prek Jadrana tudi v Istro« s čimer je presenetil vse. Ne
Hrvaška, ne slovenska policija, ne domači obveščevalni krogi o tem niso vedeli
ničesar. Bil je torej izjavil, da je nekaj že obstajalo, kar ni, sedaj govori
le o možnosti, da bi se lahko zgodilo. Lepo, ko se človek skulira, še posebej
če je na tako odgovornem položaju, se popravi, morda tudi opraviči za napačno
navedbo, a še lepše bi bilo, ko bi pojasnil od kod in čemu ta ponesrečena in absurdna trditev?!
Kakorkoli že, nanjo, ko sem jo slišal in še enkrat prebral, sem se odzval z
nasmeškom. In demanti ne izboljšujejo stanja. Pojasnil bom zakaj. Kako to – sem
se vprašal – da državnik z doktorskim naslovom in že kar nekaj političnih
izkušenj na domačem in mednarodnem parketu, ter trenutno na oblasti, s kopico
svetovalcev in strokovnjakov ob sebi, se pred takimi izstreli ne da podučiti,
ali je to o čemer bo govoril dejansko možno in z veliko verjetnostjo da se
zgodi. Skrajšano rečeno, se mi je zazdelo, da bolj malo ve o geografiji in smislu
migrantskih poti.
Sam ne vidim, namreč, niti najmanjše možnosti, da bi se Libijci ter drugi
Afričani, ki zapuščajo afriško celino, ali Sirijci, Afganistanci in drugi
Azijci, trenutno v Turčiji ali drugje na Bližnjem vzhodu, ki se nameravajo
preseliti v Evropsko Unijo, posluževali poti po Jadranu do Dalmacije ali Istre,
kamor bi sicer bili sprejeti, sem prepričan, z veliko manjšim odporom – vsaj v
Istri – kot drugje po Sloveniji. Preberi Pirančana Petra Bossmana, prvega in edinega
župana-migranta iz Afrike v Srednji in Vzhodni Evropi: »Ne sme nas biti strah!«.
A naj pojasnim zakaj mi je kakršnakoli Jadranska migracijska pot nepojasnljiva.
1.razlog je ta, da gredo na pot po morju, z vsemi tveganji, ki jih le ta
prinaša – Afričani preko Sredozemlja do Lampeduse in Sicilije, v Italiji,
Sirijci do grškega otoka Lesbos - ker drugih opciji nimajo. Primorani so
pristati na oderuško drage usluge tamkajšnjega organiziranega kriminala in,
poleg tega, ne Libija, ne Turčija nista državi, ki bi tovrstno raboto ustrezno
nadzorovali in preprečevali.
2.razlog je ta, da zato da bi skušali po morju priti k nam ali k sosedom, v
Istro ali južneje, bi potencialni interesenti morali že biti v Italiji. Nobene
logike ni, da bi plovili že iz Grčije in sosednje Albanije, ali še huje kar iz
Turčije, po grških, ionskih in nato še jadranskih vodah vse do severnih
pristanov. Pa če so že v Italiji, od koder gredo do želenih destinaciji v srednji ali
severni Evropi, po lažjih, varnejših in hitrejših kopenskih poti, ker meje z
Avstrijo, Švico in Francijo so veliko bolj propustne kot naše s severno sosedo,
čemu bi hoteli prečkat Jadran? Našel bi se že kak čolnar, še prej agencija, v
Anconi, Riminiju, Benetkah ali Gradežu, ki bi jim pri tem pomagala, a mi razum
omogoča le, da pomislim na petične Arabce, ki letujejo v mondeni krajih
italijanske riviere in si želijo ogledat lepote še nasprotne, hrvaške obale,
ali, če hočemo, tudi Pirana, Izole in Kopra. S temi, pa obubožanci o katerih je bilo govora na Malti in je govora vsak
dan v medijih nimajo nič skupnega, razen morda jezik in, recimo, vero, če jo
tako prvi, polni denarja, in drugi polni revščine, sploh še imajo.
Če nas že nočete strašiti, v zvezi i migrantskimi izzivi, spoštovani dr.
Cerar, nas opozarjajte s kakim bolj verjetnim scenarijem, ne s takimi
floskulami. Brez zamere. Obstaja pa res možnost, veliko manjša verjetnost, da
je v zmoti moja malenkost, a je potrebno, da s prepričljivimi argumenti
ovržete moje teze in razumevanje stvari.
Nessun commento:
Posta un commento