TRUMP ŠE NAPREJ PO
SVOJE, MI ŠE NAPREJ TIHO…
Bralkam in
bralcem se vnaprej opravičujem, a manj črnogled ne morem biti.
Medtem
ko se naš Predsednik Republike pogovarja z voditelji Nemčiji, Rusije in
Ukrajine o – kot je pojasnil pred odhodom – najbolj perečih problemih Evrope in
sveta ter, seveda, bilateralnih odnosih, doma, po zakisanem kulturnem prazniku,
pa so oči javnosti spet uprte v trenja znotraj največje vladne stranke, SMC, po
izglasovani sporni zakonski noveli o tujcih, ki ji je predsednik parlamenta
Brglez odrekel podporo in ga je nato premier Cerar pozval k odstopu z mesta
podpredsednika stranke, onstran Atlantika novoizvoljeni ameriški predsednik,
Donald Trump nadaljuje z dejanji, ki jih je bil napovedal tokom volilne
kampanje. Ni ga dneva, ko ne bi dobro
misleče občestvo strašil z izjavami, napovedmi, kadrovskimi zamenjavami in
sprejemanjem drugih odločitev, ki kažejo kako hudičevo resno je mislil, ko jih
je najavljal, oziroma da ni šlo le za brezzvezno, robato predvolilno retoriko,
kot so mnogi upali.
Da,
vrag je vzel šalo! V Belo Hišo je prišel človek, ki se je zavezal, da bo
korenito spremenil , če bo potrebno razstavil in znova, po svoje, sestavil svet,
tako, kot bi škatlo Lego kock, zato da bodo Združene države Amerike spet – kot da bi doslej bilo kaj drugače – »the
firt!«…oziroma »prva« velesila planeta.
Najprej ukaz o gradnji zidu z Mehiko, nato prepoved vstopa v ZDA dobremu
delu muslimanskega življa in spor z domačim pravosodjem, ki mu ukrepa, vsaj za
enkrat ne, ni odobrilo, sledile so znova sankcije zoper Iran, ker da je
izstrelil balistično raketo, ki je ne bi smel, pa podpora politiki izraelskega
premiera Netanjahuja postopne aneksije palestinskega ozemlja na zahodnem bregu
Jordana – Parlament v Tel Avivu je, čeprav s pičlo večino, legaliziral
nezakonita judovska naselja – in počakajmo kaj bo v tem tednu še sledilo.
Da
bi si vzel kak dan počitka?....za premislek? No way! Obdal se je s svetovalci,
ki mu tega ne dovolijo, da ne bi slučajno izviseli kot preblagi, premehki,
premalo inventivni in odločni, oziroma preveč omahljivi. Sporočilo vsake
Trumpove izjave po podpisu katere koli listine je: »O tem smo se pogovarjali, o
tem smo odločali že pred volitvami, z izvolitvijo nam je ameriški narod podelil
mandat, da to uresničimo!«
Tisti
del ZDA, ki se ga je bal, ki je dobro vedel za kako nevarnega, zagotovo pa neodgovornega
in prostaškega človeka gre in je računal na afirmacijo protikandidatov že v
njegovi, republikanski stranki, oziroma na izvolitev Clintonove, potem ko je
bil Sanders bitko za demokratsko nominacijo izgubil, danes koraka po ulicah in
trgih največjih ameriških mest, a žal raztrgano, improvizirano, neorganizirano,
maloštevilno, da bi Trumpu to dalo vsaj malce misliti.
Mu
ne pridejo do živega niti šale, karikature, skeči, parodije, smešenja na njegov
račun. Mala malica zanj mednarodne kritike in opozorila, da se naj drži
kontinuitete Obamove zunanje politike, oziroma naj ne zavrže stežka doseženih sporazumov z ostalim svetom ter posamičnimi državami, ki so danes steber dogovorne politike mednarodne
skupnosti ter relativne stabilnosti in predvidljivosti v mednarodnih odnosih.
Z
nekaterimi evropskimi in drugimi lideriji se je že pogovarjal po telefonu in
hitro odpravil z onimi, ki so se mu upali povedati malce več, kot je bil
pripravljen slišati. Tudi njegova največja evropska zaveznica, zlasti pri
Brexitu, britanska premierka Theresa May, ki ga je obiskala v Washington in ga
vabi v London, ni izkazala pretiranega navdušenja nad njim. Vsaj tako je bilo
videti. Nadvse diplomatska, a nič manj pomenljiva njena izjava, da se včasih
»nasprotja privlačijo«.
Tudi
naš predsednik se je takoj po izvolitvi Trumpa z njim slišal, po telefonu, mu
čestital na volilno zmago, se zavzel za nadaljevanje »odličnih odnosov med
državama« ter, seveda, izrazil veselje in ponos, da je naslov prve dame ZDA
prešel na »našo rojakinjo, Vašo cenjeno
soprogo Melanio Trump«. Recimo, da je
bilo s tem pogovorom vse v redu, ker da to, kar se je od Donalda slišalo med
volilno kampanjo ni veljalo, ker da je bilo njegovo popljuvanje po vrednotah,
ki smo se jim zaprisegli v Evropi in pri nas doma, morda le ceneni populizem in
malce preveč začinjena retorika brez posledic. Recimo…. Kaj pa danes, dragi
Borut? Še vedno tako navdušen nad »sorodstvom« z gospodom, ki mu lahko sodnik
pri njemu doma reče »NE, tako se z muslimanskimi potniki ne dela.«, a ima ob
sebi svetovalce, ki ga ščuvajo v vojno s Kitajsko zaradi Južno Kitajskega morja
ter s celotnim Islamom, in ga ob vsakem koraku spremlja razvpita »črna usnjena torba«?
Pa
četudi odmislimo, vsaj za trenutek, to skrajnost in se ustavimo pri faktih, ki
so že tu: ponovna uvedba sankciji proti Iranu in podpora izraelski oblasti pri nadaljevanju
gradnje judovskih naselbin na palestinskem ozemlju, v nasprotju z vsemi
resolucijami Združenih narodov. Vse ok tudi v tem primeru, spoštovani Predsednik
Republike? Nič tako hudega, da bi si dovolili opomniti, tudi mi, »prijatelja«
Donalda?
In
ko se bo, ker se bo, sesul Pariški sporazum o podnebnih spremembah in bo svet
dokončno obsojen na smrt tudi brez jedrske vojne? Če se mu odpovedo ZDA, stežka
bodo pri njem vztrajale Kitajska, Rusija, Indija in ostali veliki proizvajalci
CO2.
Neka
parodija, ki kroži te dni po svetovnem spletu, na račun njegove slovite izjave »America
first« postavlja Malanino Slovenijo na »drugo mesto«, vsekakor gre računati,
ali vsaj upati, da bi morda Trump prisluhnil nekoliko bolj pozorno in strpno,
oziroma z manj vzvišenosti in nejevolje, »sugestijam« prvega moža soprogine rojstne
zemlje.
Pa
boš lahko jutri sinu in vnukom dejal, dragi Borut, če bo še čas, seveda, storil
sem vse ker je bilo v mojih močeh, da bi Apokalipso, ki že trka, preprečil.
Klic
velja tudi za Predsednika Vlade in Parlamenta.
Nessun commento:
Posta un commento