Trump pleni dalje

 

Dve Ameriki… a hujša vse bolj v ospredju

Gre danes za Trumpovo, povsem razgaljeno pošastna in strašljiva, toda, bodimo iskreni, nič hudo drugačnega ni bilo pod prejšnjimi administracijami vsaj zadnjih 50 let, le več šminka in pudra so si nadevale pa spregovorile malce bolj ubrano, ko od prebivalcev Bele Hiše, od sedanjega celo po lastnem priznanju, pričakujemo lahko vse: pod zastavo »America first« - predhodniki so mahali z »bojem za demokracijo po svetu« - najbolj gnusna dejanja gangsterizma, terorizma, pokolov in celo genocida, začenši z onim nad prvotnimi prebivalci njihove lastne države,  ne da bi bili za to kdajkoli kaznovani. To je Amerika, kot pogovorno imenujemo Združene države, do katere se slehernemu dobromislečemu zemljanu, ki kaj da na civilizacijske postulate, mora obračati želodec. Druga pa je ona, ki si je vendarle zaslužila, tokom zgodovine in kulture, da bi jo zljubili, Amerika Davida Thoreauja in Hermana Melvilla, Abrahama Lincolna in Walta Whitmana, Martina Lutherja Kinga in Malcolma X, Joan Baez,  Boba Dylana, Jimyja Hendrixa in Angele Davis, Toma Hydena, Roberta de Nira, Richarda Gera, Suzan Sarandon, množic protestnikov proti vojni v Vietnamu, nenazadnje tistih mladih v uniformah, ki so pred 85 leti prešli Atlantik, da bi našim dedkom in staršem pomagali osvoboditi Evropo od fašizma in nacizma.

Ta zadnji akt imperialnega piratstva Bele Hiše v Venezueli se pridružuje ruski invaziji Ukrajine, ki jo povsem legitimira, pri čemer bi morali razni Merzi, Tuski,  Macroni, Starnerji, Leynove in Kallasove ter ostali ameriški zavezniki, radi minimuma koherentnosti, umolkniti pri svojih neprestanih obtožbah samo na račun Moskve glede kršenja mednarodnega prava, ter uničenju Gaze in genocidu Palestincev s strani Izraela, ki ju tako in tako ves čas Trump še posebej podpira. Trd in grob udarec prizadevanjem civiliziranega sveta, da bi ustavili vojno v neposrednem sosedstvu Evrope, ter našli institucionalno rešitev  za Palestino, ki bi končno omogočila obema narodoma, ki v njej živita, da sobivata skupaj v eni ali v dveh neodvisnih in sodelujočih državah. Udarec, ki vso situacijo samo poslabša ter odpira pot novim kriminalnim norostim s strani kogarkoli. Ko ena, dve, tri vlade, zlasti če vodilne po politični, vojaški in ekonomski moči, zaničijo mednarodno pravo, zradirajo zapisana pravila urejenega, mirnega, varnega sobivanja narodov in držav, se vsaka dejanska oblast počuti pooblaščena in celo spodbujena, da se vede enako. In človeštvo se pogreza v barbarstvo.

Kaj storiti, da bi se temu izognili, da bi rešili kar se rešiti še da? V upanju, seveda, da nas odštevanje zadnjih sekund na Uri sodnega dne ne prehiti?!

V Parizu so se minuli torek dobili voditelji držav podpornikov Ukrajine, zbrani v tako imenovani »Koaliciji voljnih«, ki računajo na to, da bodo po sklenjenem miru na tem prizorišču, zanj jamčile tam napotene njihove sile. Tudi naš premier je bil zraven. In vsi zadovoljni po sestanku, ker naj bi bil o tem končno dosežen dogovor, s podporo celo Trumpovih odposlancev Witkoffa in Kushnerja.

A so se gospodje še enkrat postregli sami, preskočili pult in si natočili, ne da bi se vprašali kaj bo o tem porekel krčmar. Kolikor vemo, je iz Moskve večkrat ponovil, da tovrstna varnostna jamstva so zanj nesprejemljiva, kar sledi seveda preprosti logiki, da če si se podal v vojno in žrtvoval 200 tisoč svojih vojakov, poleg mnogo drugega, zato da bi preprečil, da bi Nato zakorakal v Ukrajino, po kakšni enačbi naj bi na to privolil danes? Če je to pogoj Zahoda, je mirovni dogovor nemogoč. Vojna bo šla dalje in si bo z njo krčmar s Kremlja prilastil še kak kos Ukrajine. In hudo je videti v tej zblojeni druščini tudi predsednika naše vlade.

Prejel je te dni, tako kot ostali iz državnega, vladnega in parlamentarnega vrha, nov poziv domačih mirovnikov k pravočasni streznitvi, še pred marčevskimi volitvami, z zahtevami, da se Slovenija končno začne vesti dosledno in ne selektivno do slehernega kršitelja mednarodnega prava, da k temu nagovori vso Evropsko unijo in da prične s postopki za izstop iz zveze Nato. Da je slednji nujen, če nočemo deliti odgovornosti za zločine, minule in prihodnje, njenega poveljnika, kar Donald Trump nesporno je, bodi nam to všeč ali ne, pričajo njegova podpora genocidnemu Izraelu, nezakoniti napad na Venezuelo z ugrabitvijo njenega predsednika, ponavljajoči akti piratstva na odprtem Atlantiku ter napovedi podobnih potez še na račun drugih do ZDA neubogljivih držav, celo zaveznic – glej dansko Grenlandijo.

Povrnimo si suverenost in digniteto!... preden nam jo Janez Janša zapravi do konca. Pokažimo razliko do velikega častilca gospoda, ki se utegne razglasiti vsak čas še za Boga na zemlji.