Trumpov stand up

 

Trump v palači OZN kot Frendo v koruznem polju.

Grozljivka. Govorim o nedavni filmski uspešnici »Clown in a Cornfield«. Minuli torek – pa zapišimo še datum, ker gre za zgodovinski dogodek: 23. september 2025 - nekaj podobnega v Palači združenih narodov v New Yorku. Performance ameriškega predsednika Donalda Trumpa na odru generalne skupščine, 80., pred avditorjem sveta. Navajeni že vsega v turbulentnem in vročem času, ki ga živimo, tudi ekstravagance in nepredvidljivosti nepremičninskega mogotca, ki že kmalu leto dni poveljuje prvi velesili planeta, zbrani državniki in njihovi spremljevalci, vsaj večina od njih, niso mogli skriti začudenosti, celo osuplosti, ter nejevolje nad tem kar so poslušali in slišali iz njegovih ust  v več kot enournem nastopu. Sam ga ocenjujem, kolikor mi je bilo dano videti, slišati in razbrati iz medijev,  za vrhunsko, najboljšo stand up predstavo doslej Melanjinega moža. Ni ga igralca, humorista, satirika, imitatorja, ki bi jo izvedel bolje. Izraelski premier in iztrebljevalec Palestinec Netanyahu ga je nedaleč nazaj predlagal za Nobelovca za mir, jaz bi ga za Oskarja za najboljšo tragikomedijo, povzeto po resničnem dejanju, ki bi ji lahko nadeli naslov »Dan, ko se je stresel svet!«

Stand up torej, le da nastop ni bi namenjen zabavi in smehu, ampak discipliniranju in ustrahovanju tistega dela sveta, ki se mu nekako upira, ki ne sledi Trumpovi viziji prihodnosti. Da, mislil je, Donald, povsem resno, ne zavedajoč se, da se obnaša kot strašljivi Frendo, a tudi če se je, si je mislil in dal vsem vedeti: »Kaj pa mi morete?!« v duhu ene izjave na začetku mandata, ki jo ne bom nikoli pozabil, »Delam lahko kar hočem!«.

Dovolil si je celo okregat svetovno organizacijo, ker da mu ne pomaga reševati svetovnih problemov. »Končal sem sedem vojn v le sedmih mesecih, ne da bi mi nihče iz OZN ponudil pomoč« se je  potožil in obenem pohvalil, pri čemer je med drugim omenil ono med Kosovom in Srbijo, ki je bila formalno rešena že 17 let preden bi prvič prestopil prag Bele Hiše. A očitek Združenim narodom s strani prvega moža velesile, ki se je največkrat v zgodovini organizacije v Varnostnem svetu poslužila veta in mu tako onemogočila ukrepanje, da bi zaščitila svoje ter interese prijateljev, je paradoks par excellence. Česa takega si lahko privošči le Donald Trump. Priznanja Palestine, ki se kar vrstijo, je označil za najlepše darilo Hamasu ter s tem močno oklofutal najbolj zveste zahodne zaveznike: Kanado, Francijo, Združeno Kraljestvo, Avstralijo in druge. Za vojno v Ukrajini, ki naj bi jo rešil v 24 urah, pa je pozval Evropo k okrepitvi sankciji proti Rusiji in k prekinitvi kupovanja ruskih energentov, pri čemer je doživel seveda odobravanje vodilnih v Bruslju, češ »Spet je z nami« - kot se je veselila, poleg ukrajinskega predsednika Zelenskega, visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko, Kaja Kallas.

A je bil zame najbolj zaskrbljujoč in kar strašljiv del govora oni, ki ga je namenil podnebju. Vedeli smo kaj si misli o tem, o prvem izstopu iz Pariškega podnebnega sporazuma že 2020, kateremu se je bila Bidnova administracija takoj vrnila, in o ponovnem izstopu letos, a da bi tako brutalno svoje zanikovanje podnebnih sprememb zabrusil v obraz sveta, ki si vendar prizadeva najti poti k zmanjševanju emisiji, ki segrevajo ozračje, si nisem upal niti pomisliti.

Ne pozabimo, da je prvi dejavnik globalnega segrevanja ogljikov dioksid in da so ZDA, za Kitajsko, ki jih tovrstne emisije proizvaja letno za 11 milijard ton, druge z več kot 5 milijardami. Tretja je Indija, pol manj – 2 milijardi 600 milijonov –, četrta Rusija - milijarda 700 milijonov.

In tu se vprašajmo, ali največja grožnja za človeštvo in Evropo res prihaja iz vzhoda? Iz Rusije in Kitajske? S slednje morda, ker je prva onesnaževalka ozračja, a se njeni izpusti zmanjšujejo. Z EU je znova julija letos obljubila zavezanost Pariškemu sporazumu. Enako zagotavlja Ruska federacija. Trump pa po svoje, v povsem nasprotno smer. Napovedal je polno rehabilitacijo fosilnih goriv in obtožil podnebne znanstvenike »velike prevare neumnih ljudi«. Njihov odziv? »Podnebnim prizadevanjem je zadal smrtni udarec«. Sledi vprašanje: Bo človeštvo dočakalo 2100?