Si
evropski voditelji res želijo konca vojne v Ukrajini?
Sodeč po izjavah slehernega od njih je seveda odgovor
DA… TODA – dodajajo – mir mora biti pravičen, pošten, dosežen s soglasjem
Ukrajine! Žrtev je vendarle ona. »Nič o Ukrajini brez Ukrajine!«, je moto ki ga ponavljajo. Načeloma vse lepo in prav, TODA - tokrat sem jaz, ki ga izpovem - spoštovanje načel pri urejevanju
mednarodnih odnosov je postala bolj redka praksa, skorajda izjema. Pa bodimo
vsaj toliko pošteni, gospodje Macron, Starner, Merz, Tusk, pa naš Golob, ter
dame z njimi, od Melonijeve do Leynove in Kallasove, in priznajmo, da ni Rusija
prva in edina poredna članica mednarodne skupnosti.
Mir je mir, je predvsem odsotnost vojne in pobijanja,
in težko ga je opredeljevati s kakovostnimi pridevniki. Ko je domnevno pravičen
za eno od vpletenih strani, utegne biti krivičen za drugo in obratno. Putin se
je znesel nad Ukrajino predvsem zato, ker si je želela stopiti v Nato, s čimer
bi zavezništvo dokončno obkolilo evropski del njegove države. In ker si tega,
potem ko je leta in leta opozarjal da je to približevanje ogrožalo varnost
Ruske federacije, ni mogel ali smel privoščiti, je sodelovanje Ukrajine pri tem
preprečil z agresijo. Ni nepomembno da je bil dober mesec pred njo naslovil
ZDA, Natu in EU zahtevo po varnostnih jamstvih za Rusko federacijo in po
implementaciji Minskih sporazumov o samostojnem statusu rusko govorečih oblasti
Donetsk in Lugansk, ki sta jo takratna ameriški predsednik Biden in generalni
sekretar Nata, Stoltenberg grobo zavrnila.
Vojna traja že pol četrto leto, ruske sile nadzorujejo
že 21% ukrajinskega ozemlja, v glavnem v Donbasu, in navkljub na stotine
milijardam evrov vredni vojaški pomoči Nata ukrajinskim braniteljem, še
napredujejo, padli vojaki na eni in drugi strani se štejejo na stotine tisočih,
umrli civilisti na desetine tisočih, razdejanje na 150 do 200 milijard evrov,
medtem ko 4 milijone Ukrajincev se potepa po Evropi in svetu, večina brez
namere da bi se vrnila domov. In znanstveniki iz Bulletina of atomic scientist
nam sporočajo, da smo vse bližje polnoči človeštva. Le še minuta in 29 sekund
od prvotnih 7 minut ko je bil Doomsday clock – ura sodnega dne, ali apokalipse,
prvič nastavljena 1947 leta, na začetku hladne vojne.
Situacija je torej danes hudo resna, najhujša doslej
po drugi svetovni vojni, in skrajni čas je, da se jo razreši tako da se kazalci
omenjene metaforične ure vrnejo vsaj za kako minuto nazaj in našim otrokom
prikažejo perspektivo odraščanja do starosti, kolikor jim bo to seveda
dopustilo tudi podnebje.
Svojevrsten ameriški predsednik Trump je že ob nastopu
mandata obljubljal, da bo poskrbel za konec vojne v 24 urah. Ker mu to niti po
7 mesecih vladanja ni ratalo je okrivil
najprej Zelenskega, nato še Putina, češ da nihče si v resnici ne želi miru in
zagrozil, da se bodo s te vojne ZDA umaknile, ker da ni njegova, ter breme
iskanja poti k miru v celoti prepustil vojskujočima stranema in Evropi.
A slednja, ki že od samega začetka konflikta ni dojela
zakaj se je bil zgodil, še manj kako bi naj z njim upravljala, še vedno vztraja
z odzivom, ki se ni kaj pretirano izkazal, če je danes stanje kakršno je. Zato
se je Trump vrnil v igro in se dogovoril s Putinom za neposredno srečanje. Pri
tem je dal Kremeljski vladar takoj vedeti, da je bila priložnost, da bi
Ukrajina ostala cela, zamujena spomladi 2022 v Carigradu, ko je Zelenski
zavrnil podpis že parafiranega dogovora, in da se tokrat, po treh letih bojevanja
in toliko žrtvovanih življenj ruskih vojakov, Rusija ne namerava odpovedati
osvojenemu ozemlju.
Kakorkoli že, če bi si Evropejci res želeli miru, bi
velikemu prijatelju čez lužo, kolikor že čudaškemu in nepredvidljivemu,
prepustili povsem proste roke in četudi s kislim nasmeškom ali s stisnjenimi
zobmi, sprejeli karkoli bo na Aljaski dogovorjeno. A tega ne zmorejo. Znova s
pogoji – »Nič o Ukrajini brez Ukrajine… in Evrope!« - ki Trumpovo misijo le
otežujejo. Če bo po njej Melanjin soprog dokončno dvignil roke, bo še upati da
se konflikt ne bo sprevrgel v neposredni spopad med jedrskima supersilama. Če
pa se bosta s Putinom, Bog ne daj, udarila, se bo še tista skromna minuta in
pol do polnoči skrčila le še na kako sekundo. Hvala Evropa!
Nessun commento:
Posta un commento