Raje nova Jalta kot krik orožja!

 

NOVA VARNOSTNA ARHITEKTURA V EVROPI?

Tako sem razumel namig dobrega poznavalca ruske politike in odnosov Rusije z zahodnim svetom, zlasti z ZDA in NATO, Branka Sobana, v ponedeljkovem pogovoru v Odmevih TV Slovenija s Tanja Starič. Kot bolj skromen spremljevalec dogajanj med Moskvo in Washingtonom oz. Brusljem, ki so se nevarno napela ob željah Ukrajine da se pripoji EU in zvezi NATO in napotitvi 100 tisoč ruskih vojakov na njeni meji, a tudi kot še aktivni mirovnik in podpornik tržaškega odbora za mir in nenasilje »Danilo Dolci«, se z g. Sobanom ne bi mogel odločneje strinjati, kajti se pri tej zgodbi vse bolj nevarno bližamo točki, če nismo že tam, ko ena sama iskra, ena sama napačna poteza – kot je pripomnila Staričeva – lahko zaneti vojno. In če sta vanjo neposredno vpleteni kot nasprotni strani največji jedrski sili, vemo vsi kakšna ta vojna utegne biti. Če se ima torej to zgoditi v kolikor bo vsaka stran vztrajala pri svojem, bolje omizje za novo Jalto, če poenostavljam misel na novo varnostno arhitekturo Evrope.

Svetovno znani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs, vse prej kot Putinov fan, je nedavno za Portal Plus zapisal, oziraje se tudi na problem Tajvana v odnosu do Kitajske, da sta obe krizi, ukrajinska in tajvanska, rešljivi, toda pod pogojem da vse strani spoštujejo legitimne varnostne interese drugih. Zveza NATO bi morala umakniti članstvo Ukrajine z mize – pravi Sachs - Rusija pa se odreči kakršni koli invaziji na katero koli sosedo ali drugo državo. Podobno bi morale ZDA še enkrat jasno povedati, da odločno nasprotujejo odcepitvi Tajvana, Kitajska pa naj se odreče enostranskemu vojaškemu ukrepanju proti Tajvanu in pristane na načelo »ena država, dva sistema«.

A naj se vrnem k Sobanu. Spomnil je na to, da mnogi analitiki primerjajo ukrajinsko krizo s kubansko '62 leta, ni pa dodal da z obratnimi vlogami. Takrat se je namreč Sovjetska zveza z nameščanjem jedrskih raket na Kubi bližala in po oceni Bele Hiše ogrožala ZDA, tokrat to počnejo ZDA z svojimi tudi jedrskimi arzenali vse bližje ruski meji in vojaškimi dobavami Ukrajini. Pa še neko vzporednico lahko potegnemo. Pogovarjata se Putin in Biden o Ukrajini brez Ukrajine, kar seveda ni prav, toda tudi '62 sta se po rdečen telefonu pogajala Kennedy in Kruščev o Kubi brez Kube. No, to so reči, ki jih moramo postaviti na mizo, ko odpiramo te teme.

Oddam pa veliko priznanje  Sobanu, da je spomnil tudi na obljubo, ki so jo po padcu Berlinskega zidu '89 leta, sovjetskemu predsedniku Gorbačovu bili dali ZDA in NATO, da sirjenja na vzhod ne bo, oz. da bo zajelo le še vzhodno Nemčijo in konec, kar se pa žal ni zgodilo. To zagotovilo, je priznal Soban, ni bilo spoštovano. In tu je jedro problema, dodajam sam! Če bi se ga v Washingtonu in Bruslju držali, krize danes ne bi bilo.

Toda, še na nekaj se je Staričev sogovornik obregnil, ko ga je vprašala o posegu ruskih tako imenovanih – kot jih je sam označil – »mirovnih sil« v Kazahstanu, sicer na prošnjo tamkajšnje vlade, da bi se obranila narodovih protestov. Rusija je po letu '94, po Sobanovih informacijah, imela 82 tovrstnih »vojaških izletov« čez svojo mejo in bi naj bila danes tako rekoč prisotna v vseh nekdanjih republikah Sovjetske zveze, zdaj samostojnih državah. Nimam razloga, da mu ne bi verjel, toda ne pozabimo, da ravnajo še huje ZDA, pa odmislimo Vietnam, Čile, Nikaragvo, Irak in Afganistan, kjer sploh niso bile povabljene. Vse prej kot to! Leta 2020 so Združene države Amerike imele izven svojih meja 180 tisoč vojakov, največ na Japonskem - 53.700, v Nemčiji - 33.900, v Južni Koreji - 26.400, v Italiji - 12.200 in v Združenem Kraljestvu - 9.300. V 9 drugih državah imajo od 9.000 do 1.000 vojakov, največ v Španiji in Turčiji, v 21tih po nekaj stotin vojakov in v 44tih med 1 in 100. V zadnjem letu se podatki niso bistveno spremenili. Tako da pripisati le Putinu imperialne težnje je nekoliko povlečeno za lasje, mar ne?

Pa nazadnje vprašanje, ki si ga sam zastavljam, leti pa na vse: kako to da v 90% mirovniških protestov sirom sveta, in najbolj odločno v zahodnem svetu, od Vietnamske vojne dalje, so bile ZDA in ne Rusija prve tarče kritike in obsojanja?