Je vlada pozabila, da je Slovenija pomorsko usmerjena?

ALI SMO POMORSKO USMERITEV REPUBLIKE SLOVENIJE ZAPISALI LE NA PAPIRJU?

Medtem ko se predsednik Republike, Borut Pahor, v Pragi srečuje s kolegi iz srednje Evrope in jim pripoveduje o pomenu Luke Koper za trge in gospodarstvo njihovih držav  pri čemer kasira vso njihovo pozornost, doma izvemo, da je Vlada sprejela neko uredbo, ki znižuje standarde pridobivanja znanja za pomorščake in poveljnike. Po novem, naj se ti kadri ne bi več nujno izobraževali na naših uveljavljenih pomorskih šolah, ampak zadostoval bi jim že kak schnellkurs  tudi drugje. Tako, več ali manj, kot, če imaš barko, ali pa tudi ne, greš na Upravo za pomorstvo, ti povedo iz kakšnih učbenikov se moraš učit, o navigaciji in motoristiki , nato opraviš preizkus znanja, dobiš ustrezno listino, oz. vozniško, stopiš na čoln ali jadrnico in odpluješ…. Ker bi moral v tem primeru upravljati z čezoceanko, potniško ali trgovsko, bi bila preverba znanja seveda zahtevnejša. Vsekakor, zato da postaneš mornariški častnik ali poveljnik, je po novi uredbi dovolj da imaš osnovno, oziroma srednjo šolo, obiskuješ nekaj mesečni program usposabljanja in položiš izpit. Do sedaj je bilo to izključno v domeni srednje Pomorske šole, oziroma Fakultete za pomorstvo.

Toda stroka in šolniki s tega področja opozarjajo: Nekajmesečni tečaj ne more nadomestiti strokovnega šolanja! Mednarodni ugled slovenskih pomorščakov bo definitivno padel, močno se bodo znižali standardi plovne varnosti ob vse večji gostoti pomorskega prometa in vse bolj rizičnih tovorih. Kapetani Schettino bodo nastajali kot gobe po dežju.

Ko se to dogaja se znova in znova vprašujem ali Ljubljana ve kaj dela, ko se loteva morja in pomorstva?

Ali ve, da obstaja nek papir, ki nosi naslov RESOLUCIJA O POMORSKI USMERITVI REPUBLIKE SLOVENIJE, kjer v tretji alineji tretje točke piše, da bo država "spodbujala razvoj pomorskega in prometnega šolstva ter znanstvenoraziskovalnega dela v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi"?  

Ali sodijo schnellkursi v to razvojno vizijo? Dvomim! In čemu resolucija? Preberimo uvod in ga položimo, s celotnim besedilom seveda, na dušo sedanjim vladarjem:

»Slovenski narod (ter vsi, ki z njim živimo…o.p.) je bil v svoji zgodovini, glede na srednjeevropsko lego Slovenije ter s tem povezanimi primerjalnimi prednostmi, vselej tudi pomorsko usmerjen. To usmeritev ohranja in jo bo razvijal tudi v bodoče. Prednosti, ki jih nudi izhod na Jadransko morje, sodobno pristanišče in v pomorske dejavnosti usmerjena podjetja omogočajo vključevanje v mednarodno delitev dela in hitrejše prilagajanje kriterijem svetovnega gospodarstva. Ob tem pa je potrebno upoštevati, da so razvojne možnosti slovenskega morja in obale prostorsko omejene. Da bi zagotovili še boljše možnosti za razvoj Republike Slovenije v moderno državo, ki ima tudi vse prednosti pomorske države in da bi pri tem dosegli čim boljšo kakovost življenja, boljše varovanje okolja, sobivanje pristanišča, industrije in turizma na omejenem in občutljivem območju severnega Jadranskega morja, je Skupščina Republike Slovenije na zasedanju Zbora združenega dela in Zbora občin dne 6. marca 1991 ter Družbeno političnega zbora dne 7. marca 1991 sprejela«….to resolucijo.

Si štejem v čast, da sem bil med soavtorji tega dokumenta, ki ga v celoti lahko preberemo s klikom na spodnjo povezavo.

http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DPomorstvo_splosno/Druge_datoteke/Pomorska_Usmeritev_RS.pdf

Pa ob tem ne pozabimo, da s tem dokumentom mahamo tudi na mednarodni arbitraži o meji na morju, zato, da bi bila sodba nam čim bolj ugodna, oziroma nam zagotovila neposreden stik z mednarodnimi vodami Jadrana.

In čemu ta opomnik: Ker ne le, da se vlada nestrokovno in površno loteva vprašanja kakovosti izobraževanja bodočega pomorskega kadra, ampak ker bi kmalu usmrtila prvega hranitelja pomorske zgodovine Slovenije, to je Pomorski muzej »Sergej Mašera« iz Pirana, ker zavod z manj kot 15 zaposlenimi, in ker si nič kaj pretirano ne prizadeva, da bi onemogočila Italijo pri izgradnji kopenskih uplinjevalnikov zemeljskega plina v Tržaškem zalivu za katere je stroka dokazala, da zavoljo občutljivosti prostora (plitko morje in gostota pomorskega prometa, poseljenosti obale in drugih gospodarskih dejavnosti) predstavljajo veliko okoljsko in varnostno grožnjo. Še več. Potem, ko je Rusija sporočila odpis projekta »Južni tok«, se usmerjamo k terminalom za shranjevanje zemeljskega plina na naših obalah, ne da bi z eno sabo besedo pozvali sosede k iskanju okoljsko in varnostno  manj invazivnih in bolj sprejemljivih rešitev od Žavelj in Tržiča. Bila je več krat pozvana, naša vlada, k temu, da bi povabila Italijo in Hrvaško k delovnemu omizju na najvišji politični ravni (premierski ali ministrski) o vprašanju dostave zemeljskega plina in drugih energentov v severni Jadran s tehnologijami in lokacijami, ki mu ne bi ogrožali prihodnosti. K temu je bil pozval že pred leti tudi evropski komisar za okolje, dr. Potočnik, a pravega odziva še do danes ni.

Zato, ob ponovnem in pozornem prebiranju Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, znova poziv predsedniku vlade, Miru Cerarju ter ministroma za okolje in prostor Ireni Majcen ter za infrastrukturo Petru Gašperšiču, da razmislijo o izzivu omenjenega trojnega omizja in se lotijo njegove organizacije.