Hudo postaja!

 

IZTEGNJENI SREDINEC

Do vlade Janeza Janše sem vse prej kot naklonjen, pa ne samo to, delim mnenje opozicije - ta prave, da se razumemo -, da je le-ta  prvi generator kaotičnega stanja v katerem se nahajamo in kriva skoraj za vse kar se v tem kaosu dogaja, z nesorazmernim ukrepanjem policije zoper ljudstvo, ki jezno in revoltirano gre na ulice, vred. Poznamo gospoda premiera in vemo, da žari v ustvarjanju in upravljanju izrednih razmer. Toda, kolikor sem simpatiziral in še vedno to počnem s petkovimi, kolesarskimi, rekel bi tudi tematskimi protesti proti SDSovske oblasti zaradi njene avtoritarnosti, njenega teptanja pravne države, medijske svobode in človekovih pravic ter podrejanja državnih podsistemov svoji politični agendi ter drugih nečednosti in šlampariji, toliko se s simpatijami distanciram od sredinih demonstracijah kranjskega občinskega svetnika ter nekdanjega pribočnika Zmaga Jelinčiča, g. Stevanovića. Kot prvo so večinoma nasilne, rado se vsaj v frakcijah sprevračajo v vandalizem in oškodovanje tuje lastnine, kar sproža policijsko nasilje, kot drugo ne le da nasprotujejo protiCovidnim ukrepom vlade, temveč obstoj virusa in epidemije celo negirajo, kar je po svojem noro, in kot tretje so uperjene proti vsem, ki nanje gledajo z določeno skepso. So namreč absolutistične, tako kot politika, ki jo obsojajo. Ko vidim iztegnjene sredince  proti tv kameram, ko slišim žaljivke na račun reporterjev in snemalcev, ki so na kraju dogajanja da jih prikažejo in o njih poročajo, ko vidim napise: "Zdravniki vrnite licence", si razlagam, da ves ta revolt, da ves ta gnev ni namenjen le oblasti, ampak celotni družbi, vsej ostali javnosti, strokovni in obči, da Stevanovićevi protestniki, če odmislim dobromisleče naivneže, ki so jim pridružujejo, niso sposobni razločevanja med dobrim il zlim, sploh pa ne zavedanja ločnice med družbeno urejenostjo in anarhijo. Povedno, da Milana Kučana in še druge razumnike videvamo na trgu Republike samo ob petkih in da smo na zadnjem petkovem shodu prebrali transparent: "DA uporu! NE teorijam zarote! Sreda ni petek!". Ločnica je torej jasna.

Verjamem, da mnogi demonstranti, ala reper Zlatko, gredo sem in tja, oz. na vse proteste, kdorkoli jih že organizira in sklicuje, in da bodo to počeli toliko dolgo, kolikor bo Janez Janša vztrajal z vladanjem, no, oni, ki jim je anarhija zlezla pod kožo, oz. bit življenja, morda tudi potem. Sam pa menim – apel gre vsem dobromislečim! - da bi morali pregrete strasti umiriti in se predvsem strezniti, kar pomeni sodelovati če že, le še na manifestacijah zoper nespodobno in osovraženo oblast, ki bodo zmogle ohranjati miroljubnost in dostojanstvo ter podajale sporočila, ki bodo jasna in uresničljiva. Covid žal obstaja, o tem ni dvoma, obremenjuje zdravstvo, gospodarstvo, vsakdanje življenje, celotno družbo, in ubija, a se mu zoperstavimo lahko na bolj mehak in družbeno sprejemljiv način, zagotovo s cepljenjem, ki pa mora ostati prostovoljno, in z vsemi previdnostnimi ukrepi, ki jih poznamo od začetka okužbe, fizična distanca, maska, razkuževanje. Precepljenost še vedno prenizka, da bi razglašali skorajšnji konec krize? Zamenjajmo komunikatorje, od Kacina in Poklukarja, do Kreka in Bejovičeve, predvsem pa g.  premiera. Torej, odstop vlade in predčasne volitve čimprej! Krepko že zamujamo, zato imamo danes Stevanoviča, granitne kocke, vodni top, solzivec in veliko jeze, žalosti, obupa in sovraštva.

Smo pred epidemijo sovraštva?

 

ZGROŽEN CEPLJENEC

 

A ne do necepljenih, temveč do onih, ki se gredo pogrom do njih. Verjamem in zaupam stroki, kdaj pa kdaj s kakim zadržkom, prijavil sem se na cepljenje proti Covidu 19 brž, ko je nastal spletni naslov za to in tudi preko svojega zdravnika, poklicali so me in mi dvakrat servirali Pfizer. Soprogi Moderno. Oba nad 70 in med rizičnimi. Sva domnevno imuna že skoraj 4 mesece, a si še vedno nadevava masko in razkuživa roke ter ne hodiva v gneče. Pa tudi stranskih učinkov cepljenja nisva čutila, razen enodnevne rahle bolečine na mestu vboda. Necepljenim svetujem, da naj se cepijo, a se tu ustavim.

Da, sledil sem stroki in ji še sledim, toda ne do mere, ko pohodi osnovno pravico slehernika do odločanja o svojem telesu. Res da to telo lahko prenese virus na ona, ki ga obdajajo in tako širi epidemijo, a že od samega začetka le te, poznamo orodja, da to preprečimo: družbeno distanco, obvezno nošenje mask, ko se je ni možno držati, ter redno razkuževanje rok, predmetov, prostorov. Poleg tega tudi cepljenec vseeno lahko zboli za koronavirusom in ga popelje dalje.

Zato ne razumem in še manj odobravam to kar se gredo in del stroke in del politike in večji del medijev - tlakovanje poti k pogromu tistih državljank in državljanov, ki ne vedo še ali bi se cepili ali ne, oziroma ki so se odločili, da tega ne bodo storili iz vrste razlogov. Vsakdo ima pravico podvomiti tudi v Nobelovega nagrajenca. Da se razumemo, nobenega odpustka tistim, ala »pojoči major« in somišljeniki, ki preskakujejo ograde in vdirajo na »tuja ozemlja«, ali zmerjajo, pljuvajo, se fizično ali verbalno znašajo nad nasprotno mislečimi, a pravica, da ne verjamejo, da podvomijo, da prisegajo v teorije zarote jim je sveta.

Tudi predstojniku Nacionalnega instituta za javno zdravje, someščanu Milanu Kreku,  priznavam pravico do svojega mnenja, do svojih emociji, do tega, da je ne le razočaran, ker jih je še toliko in toliko, ki ne zaupajo ne njemu ne še bolj kompetentnim strokovnjakom, ampak tudi hud in besen, toda paziti mora tako kot vsi pomembneži, vplivneži in odločevalci na učinke, oziroma posledice njihove ubesedene in javno izpovedane nejevolje. To kar je izjavil na nedeljskem intervjuju z Možino na prvem programu TV Slovenija je zame nezaslišano, da »smo sedaj priča epidemije necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo«. Prva trditev je butasta ker tudi v prenesenem pomenu je epidemija nenaden izbruh in hitro širjenje nečesa, kar za necepljene ne velja, ker se krčijo, glede na to, da število cepljenih, četudi počasi, narašča. Bolj problematičen je ostali del stavka, da »necepljeni imajo za talce celotno družbo«. Halo? A se bomo odslej posluževali te retorike, Milan? Jo stopnjevali? Gradili korak za korakom sovraštvo cepljencev do necepljenih? Pisali na vratih slednjih z belo barvo NC? Jih primorali si zašiti na suknjiču in to vidno ti dve črki? Jih nekam deportirali ter izolirali, kot gnila jabolka od ostalega, cepljenega, torej »ozaveščenega in zdravega« dela družbe? Gospodarstveniki, da bi prihranili na stroških testiranja, se že izrekajo za uvedbo obveznega cepljenja in ustreznih sankcij. Ministra Počivalšek in Poklukar bi rada ukinila T iz PCTja. A nista pomislila na to, da bi morda mnogi necepljeni, odločeni, da tako ostanejo, raje ubrali pot zavestnega, lastnoročnega okuženja in prebolevanja - govorim zlasti o mlajših, ki stavijo na svojo odpornost, na svojo imunost -, v prepričanju, da jim bo potek bolezni prizanesel? Če pa temu ne bo tako, se bodo bolnišnične postelje še dodatno polnile in to prav zaradi ukinitve testiranja med pogoji za družbeno vključenost?!

Kaj se gremo, gospodje?! Milanu Kreku pa še posebej, ki tako rad snema rokavice. Pravi strokovnjak tega ne počne. Vselej rokavice na rokah, ker virus preži za vsakim vogalom! In to kar nam sedaj grozi pa ima atribute epidemije… epidemije diskriminacije, diferenciacije, izključevanja, medsebojnega sovraštva. A je to prava pot?

 

 

KUL in zunanja politika?

 

KAKO KUL DO ZUNANJEPOLITIČNIH IZZIVOV?

 

 

»Afganistan dokazuje, zakaj bi morala Slovenija izstopiti iz NATO pakta«…

Tako Levica. Bravo! Kaj pa o tem ostale KULove zaveznice? SD, LMŠ in SAB? Kaj petkovi protestniki? No, z nami – zagovorniki odhoda iz zavezništva – je zagotovo še Mirovni inštitut za katerega ne gre dvomiti, da idejo o ponovnem referendumu o tem ali naj nadaljujemo s tem članstvom, oz. se mu odpovemo, podpira in da bi se pri utemeljevanju razlogov za naš odhod tudi neposredno angažiral.

A vrnimo se k političnim strankam, ki so one ki o teh rečeh in o skoraj vsem, kar nam kroji institucionalni okvir življenja, odločajo, seveda v parlamentu.

Za sedanjo vlado vemo že vse, kaj in kako dela, kako zlorablja oblast in si skuša podrediti, poleg vseh podsistemov tudi ostale veje oblasti, kaj tudi sicer misli in načrtuje, kaj lahko od nje še pričakujemo: nadaljnjo neomajno zvestobo sveti Severno-atlantski aliansi, brezpogojno podporo vsem njenim početji, z namestitvijo kakega oporišča (morda celo jedrskega, kot v sosednjem Avianu?)  tudi pri nas, nadaljnje višanje vojaškega budžeta, najmanj do podvojitve sedanjega, ob tem razmislek, zaenkrat še nem, o tudi formalnem pristopu k Višegrajski skupini, kar pomeni odmik od jedra Evropske unije, poglabljanje rivalstva z Rusijo in Kitajsko, zapiranje meja beguncem vseh provenienc, najbolj nepropustno onim iz Afganistana in ostalega islamskega sveta, pri čemer, kolikor že razglaša predanost krščanskim vrednotam, jo ne omajajo niti pozivi k nasprotnemu ravnanju, to je k sprejemanju nesrečnikov,  papeža Frančiška. In naj mi bo tu dovoljen, da opomnim vsaj »krščansko« Novo Slovenijo, citat iz njegove poslanice ob letošnjem, 107. svetovnem dnevu migrantov in beguncev: »Poklicani smo, da sanjamo skupaj. Ne se bati sanjati in sanjati skupaj, kot eno samo človeštvo, kot sopotniki na istem potovanju, kot sinovi in hčere iste zemlje, ki je naš skupen dom, vsi sestre in bratje«.

Dejal sem da o sedanji vladi, pod taktirko SDSa in Janeza Janšo, vemo že vse. Bolj malo zaenkrat, vsaj kar zadeva zunanjo politiko in geostrateške prioritete naše republike, ker o tem niso sporočile še ničesar oprijemljivega, stranke samooklicane Koalicije ustavnega loka, z mojo bivšo SD vred. In o tem nisem veliko slišal tudi ne na petkovih protestih, ki bi znali proizvesti še kako levo-sredinsko alternativo že obstoječi ponudbi na političnem trgu.

Sam si tega ne želim, ker bi utegnilo razvodeniti potencial in moči KULa. Raje bi videl povezovanje na tej fronti.

A nujno je vedeti, zato da se bodo volivke in volivci, ko bo prišel čas, lažje opredeljevali, kaj bo počela nova levosredinska vlada, če ji bo ratalo zamenjati sedanjo, s članstvom v NATO paktu, oz. ali bo vsaj povprašala, nenazadnje v luči afganistanske katastrofe, kaj si o njem še mislijo ljudje? Gremo dalje z njim in si prizadevamo zgolj za revizijo njegove politike in vojaške doktrine ter, upam, za odklon pretvorbe letališča v Cerkljah v letalsko bazo zavezništva, ali odidemo in si nadenemo, tako kot Avstrija, Švica, Irska in Švedska, status, naj bo, tudi (čim lažje…) oborožene nevtralnosti? Bomo še razglašali Rusijo in Kitajsko za največji grožnji zahodnemu svetu in svetovnemu miru? Bomo pristopili k Pogodbi Združenih narodov izpred 4 let o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je sprejel skorajda ves dobromisleč svet, razen oni del, ki te arzenale poseduje in nekaj njemu podrejenih držav, tudi naša? 22 marca prihodnje leto bo na Dunaju svetovna konferenca o preverjanju izvajanja tega zgodovinskega dokumenta. Bomo tam končno tudi mi? Pa ne pozabimo na to kar bomo morali postoriti v boju proti klimatskim spremembam in na nezanemarljiv delež, ki ga imajo vojaške aktivnosti pri proizvajanju CO2. Več kot jih je, manjši je uspeh pri doseganju ciljev iz Pariškega podnebnega dogovora.

Pa na koncu še vprašanje, kako z migranti in begunci, ki prihajajo k nam in v EU? Bomo še ohranjali bodečo žico in panelne ograje na južni meji ter naprej sledili Orbanu ali se bomo obrnili k Frančišku? Verjamem, da nisem sam, ki se o vsem tem sprašuje.

Črni oblaki nad RTVS

 

Biti »metla«

 

Ne vem kako se generalni direktor RTV Slovenija, g. Whatmough, počuti, ko sliši in prebere, da ga imajo vsi relevantni mediji in večji del javnega mnenja za kadrovsko in programsko metlo obstoječe oblasti, za umazane posle pri utišanju do nje kritičnih glasov nastavljenega izvajalca. Ne vem kaj pravijo njegovi doma.

Kakorkoli že, ni videti, da bi se za to dokaj razširjeno zaznavo pretirano sekiral. Še minimalna etika mu je tuja. Recimo, da bi pred odločitvami poiskal podporo večine v programskem svetu, ki ga je vendarle nastavila in bi mu naj bila torej naklonjena. Ne, kot valer. Skliče sejo omenjenega sveta vedoč da ne bo sklepčna, ker sredi počitnic in dopustov, nato potegne potezo, ki mu jo pravila dopuščajo. Razreši direktorico Televizije, Natalijo Gorščak, s pavšalno in nepreverjeno argumentacijo, da gledanost tv vpada. In to skoraj sočasno, ko ta ista televizija, skupaj z Odmevi, Janševi vladi hudo motečo Eriko Žnidaršič in radijskim Valom 202, ter še nekaj posamezniki z drugih področji, prejme eno od nagrad »Trusted brand«, ki jih Gospodarska zbornica podeljuje v okviru potrošniške raziskave najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami.

Razumljiva je zaskrbljenost novinarjev informativnega programa TV Slovenija, ki generalnega direktorja zavoda in Programski svet pozivajo k temu da se o razrešitvi Gorščakove vendarle odloči na tem organu. Poziv na mestu a malce prepozen. Vedel je kaj dela, Whatmough, kaj mora storiti in to je storil. Ergo, nekoliko prepozen ta poziv, razen…?! Razen če bi, kot bi bilo najbolje in prav, Programski svet sprevidel svojo zmoto izpred parih mesecev in v luči direktorjevega lomastenja, razrešil slednjega ter razveljavil njegove odločitve. Prepričan sem, da zaskrbljenost aktiva novinarjev deli večji del javnosti, ker generalni direktor, ki se morda spozna na davke, a pojma nima o medijskem poslanstvu, oz. novinarskem delu, napoveduje tudi  programske spremembe. Res da televizija in radio sežeta dlje od samih informaciji, a slednje, v vseh njihovih izpeljankah, od poročil in dnevnikov, do intervjujev in omizij, do dokumentarcev in preiskav, tvorijo okostje javnega medijskega servisa. 

Berem, da bi med drugim Štefančičev »Studio City« preselil na torek ter skrčil njegovo frekvenco, ker izmenjaje s torkovim dokumentarnim filmom,   in ponedeljkov večer prepustil narodno zabavnemu rajanju.

Da, dragi kolegi novinarji in novinarke, postanite bučni, aktivni, bojeviti do svojega dela in poslanstva. Ko sem sam delal na koprski televiziji (bil sem 18 let soustvarjalec informativnega programa tako na radiu kot na tv, a tudi par let predsednik hišnega novinarskega sindikata) in iz Ljubljane so prihajali signali po krčenju avtonomije in dinamike našega programa, smo si privoščili nekajdnevno stavko, tam 1985-86 leta, v obliki močno skrčenih oddaj. Protest je učinkoval in obranili smo položaj. Predlagal bi vam nekaj takega, a se dobro zavedam, da bi to premiera Janšo, vlado in koalicijo še kako osrečilo. Manj je vedenja o njihovih nečednosti, manj je javnost obveščena, bolj se oblastniki veselijo. Tako da stavka odpade. Bili so takrat drugi časi. Kar vam preostane je pritisk na Programski svet in na samega generalnega direktorja, da naj čim prej odide. Morda vam utegne pomagati Nadzorni svet. Srečno!

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit

Tudi mi krivi!

S TOLE IZJAVO JANEZA JANŠE PA SE MORAM STRINJATI

 

»Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300 tisoč mož Talibanom je doslej največji poraz za NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni.«

Pa še ena eminentna izjava o tem kar se dogaja dam daleč: »Afganistan je, tako kot so se stvari razpletle, nov dokaz, da se demokracije, človekovih pravic in tako naprej ne da presajati. To mora dozoreti« - dr. Ernest Petrič.

Bravo obema! Toda, kje sta bila in kaj sta dejala, ko smo se vpletali v to pustolovščino, še prej ko smo pristali na z lažmi utemeljenem napadu ZDA, Velike Britanije in drugih zaveznikov na Irak, in pred 11 leti ko sta poslanca stranke Zares zahtevala umik slovenske vojske iz Afganistana z utemeljitvijo ki zveni danes še kako preroška. »Zavračava stališče, da bi z urjenjem zadostnega števila vojakov afganistanske vojske ta postala sposobna čimprej prevzeti odgovornost za varnost v lastni državi.«

Da, gospod premier in gospod svetovalec predsednika Republike. Sokrivi smo tudi mi, ker smo slepo verjeli v vlogo, sposobnost in vsemogočnost Velikega čezoceanskega Brata, pozabili medtem na njegovo porazno izkušnjo v Vietnamu, in ker verjamemo, da se brez pripadnosti tej miselnosti in temu zavezništvu, mislim na skupno članstvo v NATO, ne da mirno in varno živeti. Govorim o nas, o naši družbi, o Sloveniji, ampak kažem konkretno na vaju, ki nadaljevanje tega članstva zagovarjata z vso možno vnemo.

Si bosta sedaj morda vzela čas za premislek, za preigravanje kake druge opcije v naši zunanji in varnostni politiki, ki pa zagotovo ne more biti tista o kateri je minule dni spregovoril zunanji minister Logar in sicer Višegrad ter poudarjen antagonizem tako z Rusijo kot s Kitajsko. Če stojita za tem, sta znova na napačni strani zgodovine. Jemati ti dve velesili za potencialni sovražnici, da bi se še bolj prikupili onim, ki so zakuhali Afganistanski kaos in to v času, ko časa skoraj da ni več, da bi storili kar je nujno in imperativno, da bi za vsaj za kako stoletje  podaljšali obstoj človeštva, je ne le idiotsko, ker če bo kdo umiril razmere v deželi izpod Hindukuša, po polomu Zahoda, sta prav Rusija in Kitajska, ampak tudi samouničevalno, ker skupaj z njima moramo, tako kot ves svet, pričeti ukrepati za zajezitev podnebnih sprememb. Najnovejše poročilo za to temo pristojnega Medvladnega foruma OZN (243 znanstvenikov iz 66 držav) ne pušča niti kančka optimizma. – opozarja klimatologinja Bogatajeva – Ozračje se segreva in kriv je človek. Rezultati so povsem nedvoumni. Ter dodaja: »Poročilo je zadnji alarm, kajti naslednje ne bo moglo spremeniti ničesar, ker bodo spremembe nepovratne! Zato mora svetovna skupnost med jesensko konferenco v Glasgowu, sprejeti mehanizme, ki bodo stare dokumente spremenili v uresničljive in zavezujoče akcijske načrte.«

Skrajni čas je torej za novo paradigmo v mednarodnih odnosih, zlasti med Zahodom in Vzhodom, za novo spoznanje in za nov dogovor o tem kar gre skupaj početi, da ne bodo človeško vrsto s planeta odnesli požari, poplave, plazovi, vdori, cunamiji, tornadi in orkani, epidemije ter vojne za vodo in prostor preživetja. Slej ko prej se bodo soočili s tem tudi Talibani. Mi pa, referiram na Slovenijo, pojdimo ven s severno-atlantske alianse, za katero dvomim, da sproti spoznava svoje zmote, Afganistanu navkljub, ki je s svojimi vojaškimi aktivnostmi izmed generatorji podnebnih sprememb in ki nas utegne še kdaj povleči ali potisniti v neljube avanture. Ali storimo vsaj to in upam, da se bo nova, računam KULova vlada tega lotila, da po 17 letih članstva pristopimo k referendumu in vprašamo narod, ali je še za to, da z njim nadaljujemo.

 

prvi koraki k podvojitvi JEK

 

2. BLOK, DA ALI NE?

 

Začelo se je.  Kaže da gre zdaj zares?! Potem ko je Državni zbor, 12. julija, ob sprejemanju resolucije o dolgoročni podnebni strategiji, v dokument vrinil, kljub nasprotovanju opozicije, še podporo rabi jedrske energije, je Ministrstvo za infrastrukturo družbi Gen-energija že izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo 2. bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2), kar pa ne pomeni - je hitel pomirjati do tega projekta skeptično javnosti, minister Vrtovec - da je s tem padla tudi dokončna odločitev o njegovi realizaciji. Gre za odločbo - je pojasnil - na podlagi katere se pričnejo upravni postopki in priprava dokumentacije, ki tvorijo podlago za sprejem dokončne odločitve in za preverjanje družbenega soglasja o njej.

Mu gre verjeti? Poglejmo kaj je še povedal minister: "Slovenija je na prelomnici svoje poti proti doseganju okolijskih, podnebnih in energetskih ciljev in če želi postati podnebno nevtralna, pa ob vse večji porabi električne energije, tudi energetsko neodvisna, mora sprejeti nekaj zahtevnih odločitev"...in med temi sodi podvojitev JEKa. "Stavimo sicer na obnovljive vire, a so ti premalo" - je dodal in zagotovil, da bo nova elektrarna varna, zanesljiva, CO2-nevtralna, ker tretje generacije z najvišjimi standardi, fleksibilna in se bo sproti prilagajala razmeram v energetskem sistemu, upravljali pa jo bodo strokovnjaki, ki so med najboljšimi na svetu. Pa tu končajmo z gospodom Vrtovcem, ki je vsakogar, ki ga je bral ali poslušal skoraj povsem pomiril in prepričal, če si dovolim malce sarkazma. Celo slovenska eminenca med poznavalci jedrske energije, dr. Miroslav Gregorič, borec za jedrsko razoroževanje, je pritrdil gradnji 2. bloka, a - je postavil roke naprej - pod pogojem, da se najprej reši problem odlaganja in varnega shranjevanja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter seveda samega iztrošenega goriva. Tu pa je Slovenija še daleč na odprtem morju in tudi z višin kopna ni videti. Torej?

Dr. Gregorič je Za, toda.... Absolutno proti pri Focusu, društvu za sonaravni razvoj, od koder se najbolj pogosto in argumentirano oglašajo v zvezi z jedrsko energetsko opcijo, oziroma z obratovanjem krške elektrarne in zdajle še z načrtovanjem 2. bloka, ki se bo, če se bo, gradil na neprimerni lokaciji – opozarjajo – ker v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna, kot je 2013 NEK posvaril svetovno priznan francoski Inštitut za jedrsko in sevalno varnost. Že sama izdaja energetskega dovoljenja - trdijo - ni skladna z evropskim pravom, ker brez javne razprave in brez presoje vplivov na okolje in varnost. Gre za podobno ne-transparentnost kot pri TEŠu6, le da bo JEK2 vsaj 4 krat dražji - pravijo. Slišali smo te dni tudi druge relevantne sogovornike na to temo. Anton Komat, znani okoljevarstvenik: Za JEK2, da ne obremenjujemo še naprej reke z dodatnimi hidroelektrarnami, enako Tomaž Ogrin iz Alpe Adria Green Slovenija, ki pa nasprotuje vetrnim elektrarnam. A iz te iste organizacije na evropski ravni opozorilo Nizozemca Jana Haverkampa: ne lotite se tega projekta, ker ga ne boste zmogli sfinancirati. Se raje povežite z Italijo in Avstrijo in skupaj zagotovite energijo iz obnovljivih virov. 

Pa oglasila se je še ena eminenca med varuhi okolja. Na povabilo Rosvite Pesek v torkovih Odmevih TV Slovenija, profesor Dušan Plut, geograf, ekolog, zgodovinar, pred 30 leti vodja stranke Zelenih, ki je znotraj Peterletove, oziroma Demosove vlade, zahtevala zaprtje obstoječe krške nuklearke. Peskova ga je na to spomnila in se vprašala kako da se to ni zgodilo, še več, pogovarjamo se danes o še eni jedrski elektrarni? Priznal je, dr. Plut, da je odločitev o tem kakšna bo naša energetska prihodnost izjemno težavna, a prav zato - je dejal -  morali bi izdelati različne scenarije vključno s takim, ki ne bo zasnovan na rabo jedrskega pogona. Sodi namreč da Slovenija razpolaga z množico obnovljivih virov, poleg tega se moramo pogovarjati o povezljivosti in soodvisnosti energetskih sistemov v Evropi, da si bomo vzajemno zagotavljali potrebne količine energije. Ne pozabimo še na varčevanje z njo in tudi na breme, ki ga z nadaljevanjem z jedrsko opcijo, zapuščamo zanamcem zavoljo kopičenja izrabljenega jedrskega goriva in ostalih radioaktivnih odpadkov. Lahko tudi JEK2, a šele potem, ko se bodo vse ostale možnosti izkazale za neprimerne - je zaključil.

Slišimo in še bomo slišali različna mnenja tudi znotraj samih okoljevarstvenikov, a to za kar bi se morala politika takoj zavzet, ne le vladna, temveč tudi v opoziciji, zlasti pri LMŠju, kjer je Marjan Šarec ko je postal premier pozval k odločnim korakom k 2.bloku JEK, je da bi čim prej poiskali potrebno družbeno soglasje, oziroma razpisali referendum - zagovarja ga sam predsednik Republike - še preden se začno stroški, da ne bomo tako kot pri TEŠ6, sproti ocenjevali, da če smo že toliko potrošili je smiselno iti dalje. Že izdaja energetskega dovoljenja pomeni, da bo GEN-energija pričel z določenimi postopki, ki ne bodo stali le par tisočakov. In pa upati je, da se ne bo takrat ko bo neizbežno povprašati narod, našel kdo kot v obstoječi koaliciji, ki bo s pomočjo parlamenta preprečil izvedbo poizvedovanja, s sklepom o njegovi nedopustnosti. 

Nova Janševa laganja in zavajanja

 

Janša si »upa« - 2

 

Da, tudi ponarejat zgodovino, oziroma jo spisati po lastnem okusu, in to z davkoplačevalskim denarjem, brez zadržkov, brez sramu. Izposodil sem si naslov pisma bistroumne Polone Jamnik, ki vsakič zadene v nulo, ko detektira početja sedanje vlade in še posebej njenega predsednika, in si zato tudi tu zasluži moje pohvale, da bi se odzval na brošurico, ki so jo minule dni prejela gospodinjstva, z naslovom »Slovenija 30 – STALI SMO IN OBSTALI«.

Izdal jo je v imenu vlade Urad za komuniciranje, tisti g. Urbanije, ki noče in noče plačati STA, v 800 tisoč izvodih. Avtorica dr. Andreja Valič Zver, ki z Jožetom Dežmanom in Jožetom Možino sodi v krog najbolj priljubljenih zgodovinarjev slovenske desnice. Gospa je mimogrede soproga SDSovega evroposlanca Milana Zvera in vidna aktivistka stranke. Mi je bilo takoj jasno v katero smer bo šla pripoved.

In prebral sem uvodno pričevanje, ki vsakomur pove, kdo je pri tem dejanski snovalec in šef. Janez Janša, 1991 leta, kot se sam predstavi, minister za obrambo, kar ne drži, pa bi morala biti avtorica pazljiva, ker je bil takrat še »republiški sekretar za ljudsko obrambo«. Enake površnosti zasledimo v nadaljevanju tudi pri ostalih pričevalcih. A sklicujmo se na »licenco poetico« in Zverevi odpustimo. Bolj nerodno je, da uvodne strani ni nekako rezervirala Janši nadrejenemu, oziroma predsedniku takratne vlade, oziroma Republiškega Izvršnega sveta, Lojzetu Peterletu, in še bolj nedopustno da ni prvi spregovoril predsednik takratnega Republiškega Predsedstva, Milan Kučan. Bila je to prva in najvišja funkcija v državi. A lahko sklepam, da pri tem SDSovem agitpropu sam Kučan ni želel sodelovati.

In koga preberemo v pamfletu? Po Janši, Alojza Kovšco, sedanjega predsednika Državnega sveta in v času vojne za Slovenijo poveljnik ene od enot Teritorialne obrambe  (zopet vprašanje, čemu ni tu nastopil general Janez Slapar, poveljnik vseh enot TO?), nato Lojzeta Peterleta, pa Igorja Bavčarja, ki je poveljeval notranjim zadevam, ta istim, ki so mu 25 let kasneje odvzele prostost, zaradi  kaznivega dejanja pranja denarja v zadevi Istrabenz, in na koncu še takratnega šefa diplomacije Dimitrija Rupla.

Manjkata iz vrst »velikih osamosvojiteljev«, po SDSovsem ključu, le Jože Pučnik in France Bučar, a ju je narava že dolgo nazaj odslovila. Njima v spomin zgodovinski Pučnikov izrek, na koncu brošure: »Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo.«

No, če se vrnem k prebranemu. Janševa trditev da »Smo si Slovenci pravico do lastne države izbojevali pred tridesetimi leti« ne drži. Izbojevali so jo že partizani med zmagovito narodnoosvobodilno borbo, le da je niso udejanjili, ker se povezali z drugimi jugoslovanskimi narodi v okviru SFRJ, in znova z dopolnili k zvezni ustavi iz leta 1974 na katera smo se tudi sklicevali, ko smo razlagali in utemeljevali Evropi in svetu, da uveljavitev pravice do samoodločbe in tudi odcepitve ni bila v ničemer v nasprotju z ustavno-pravno ureditvijo Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Druga velika laž Janeza Janše, da »Kljub nasprotovanju osamosvojitvi v delu leve opozicije je bil narod enoten«. Ne vem na kateri del leve opozicije referira, a vsa leva in levosredinska opozicija (ZKS-SDP, današnji Socialni Demokrati,  Liberalno demokratska stranka, prej ZSMS in Socialistična stranka Slovenije, prej SZDL) je sodelovala pri Sporazumu vseh političnih strank in poslanskih skupin Skupščine RS o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republike Slovenija. Edina ki se s tem ni strinjala, pa še v parlamentu je ni bilo, je bila Stranka za enakopravnost občanov, ki so jo sestavljali predvsem v Sloveniji rezidenčni Srbi in ki je kasneje izpuhtela. Da so s strani celotne opozicije letele kritike na Demosovo vlado zaradi ihtavosti v postopkih sprejemanja osamosvojitvene zakonodaje, nedorečenih ali slabo domišljenih rešitev in podobno, ne pomeni da je tudi nasprotovala osamosvojitvi. Edina razlika je bila v tem, da smo se s predsednikom Kučanom na čelu - bil sem tudi sam del te opozicije, kot član ZKS-SDP in delegat Zbora občin - trudili dokler je še bilo upanja da bi se SFRJ preoblikovala v sodobno, napredno, demokratično in ostalim evropskim vrednotam predano družbo. 

Skratka, še eno zgodovinsko skrpucalo in SDSovski pamflet, ki bi ga davkoplačevalkam in davkoplačevalcem lahko prihranili.