Ah, ti mirovniki?!

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/kolumna-mir-je-prevec-dragocen-da-bi-ga-prepustili-mirovnikom 

Mir je preveč dragocen, da bi ga prepustili mirovnikom – 2

Da bi mi Luka Lisjak Gabrijelčič, ob nedavnem obisku pri predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Župančič s še  5 veliko bolj znanimi in spoštovanimi domačimi intelektualci, pogledal skozi prste, bi me skorajda užalostilo. Tako, da sem kar olajšan, ko spoznam, da mi sledi, da spremlja moje korake, tudi na twitterju, in predvsem da se z mano ne strinja, da ga moti to kar počnem. Se opravičujem Spomenki Hribar, Rudiju Rizmanu, Ivu Vajglu, Mojci Drčar Murko in Urošu Lipuščku, če sem jim v Lisjakovi kolumni v sobotnem delu vzel prostor. Privilegiji pač »koordinatorjev«. Seveda, opravičilo tudi predsednici parlamenta, ki jo je v podtonu vesti pokregal edino Uroš Esih dan kasneje, češ da se je bila z nami sestala »skrivno« in mimo uradne politike do vojne v Ukrajini.

In kaj počnemo ti »prekleti« mirovniki, ki se tu pa tam oglašamo s komentarji in pozivi državnemu vrhu k drugačnim pristopom k omenjeni drami od onih, ki nam jih narekujeta obsedenost z enotnostjo vrst znotraj povezav, ki jima Slovenija pripada, Natu in Evropski uniji, ali ubogljivost do višje rangiranih voditeljev,  ki pa v dveh letih in pol, odkar vojna traja, no, odkar jo je ruska vojska s prestopom ukrajinske meje 24. februaria 2022 sprožila, niso prispevali k ničemer, razen k zaostrovanju konflikta, k poslabšanju razmer tako na frontah, kot v odnosih z Rusko federacijo in sicer po svetu, nenazadnje tudi k temu, da smo v samih članicah zavezništva in unije pred tem, materialno in duhovno živeli bolje. Da, kriv je Putin, ki da je z agresijo, s tečajev vrgel svet, da ga je Nato z nenehnim približevanjem ruskim mejam pri tem spodbujal je za gospodje, ki nam ugovarjajo, nepomembno. »Ve se kdo je agresor in kdo žrtev, pika!«

A vrnimo se k skorajda že »zločinskemu« obnašanju mirovnikov. Namenoma karikiram s pridevnikom, ker nas mnogi pri skledi oblasti, tudi mediji, gledajo in obravnavajo kot državi in družbi sovražna bitja, pa bo morda napočil čas, ko nas bo treba celo kazensko preganjat, ker da širimo bogokletne misli. »Mir je preveč dragocen, da bi ga prepustili mirovnikom« – pravi Lisjak Gabrijelčič. Prepustimo ga torej tistim, ki znajo kako se mu streže, kako z njim rokovati, kako do njega sploh priti in ga utrditi, da bo čim dlje zdržal, a ne Lisjak? Ursuli Von der Leyen, Kaji Kallas, Stoltenbergu, »vitalnemu in pravemu voditelju zavezništva« Bidnu, kot ga je označil ob 75.obletnici Nata v Washingtonu naš premier, ter raznim Mocronom, Scholzem, Tuskom in podobnim. »Putina je potrebno premagati! Oditi mora z Ukrajine poražen, če hočemo Evropi dobro, ji zagotoviti varnost!«.

Da nekateri tega prepričanja ne delimo, ker menimo da onega, ki razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na planetu ne moreš premagati, in da ruski voditelj dlje od nevtralnosti Ukrajine in od priznanja jezikovnih in drugih narodnih pravic Rusov na vzhodnem delu države kakih večjih ambiciji nima, lahko pa se z njim dogovoriš o znosnem sobivanju, je že grešno in škodljivo za nov gospodarski čudež Zahoda z zagonom orožarske in druge vojaške industrije. »Naj traja, naj traja« - poje Rudi Bučar, a ne misli, kot trenutni Zahodni odločevalci, na vojne in sovraštva. Obratno!

Še beseda-dve o mojem odzivanju na twitterju, oz. X, ob raketi, ki je nedavno padla na otroško bolnišnico v Kijevu. Da, »Še ena svinjarija. Kot Izraelci v Gazi« - sem zapisal. Kasneje žaloval z žrtvami, tako kot bi morali vsi dobromisleči ljudje, tudi Gabrijelčič, a tega ne berem pogosto, dnevno obžalovati in žalovati z pobitimi civilisti in otroki v Gazi. A nekdo je medtem poročal, pa ne iz Moskve, da naj bi bil projektil izstreljen pomotoma s strani domače protizračne obrambe - tudi sami opazovalci OZN niso bili o tem povsem gotovi - in sem zato dodal, da bi bilo »vredno raziskati to tragedijo, ki enkrat več kliče po končanju vojne«.

Vemo da obe propagandi, ruska in ukrajinska-zahodna delata s polno paro in vemo tudi, da ne bi bilo prvič, da bi kdo padel pod domačimi streli. Bila ruska, ukrajinska, britanska ali katerakoli druga raketa, pokončala je nedolžna življenja. Nehalo se bo s tem samo takrat, ko bo spet zavladal mir.

Če v Luki Lisjaku Gabrijelčiča prepoznam glasnika Zahoda, mu sporočam, verjamem da v imenu večine mirovnic in mirovnikov: Mir nam dajte, pa bomo odnehali!    

stotnik Kodermac v bran Goloba!

 

https://www.dnevnik.si/1043054015/Pisma%20bralcev/za-mirovnike-odprta-le-parlamentarna-vrata-2

Za mirovnike odprta le parlamentarna vrata, 3.

Naj uvodoma sporočim, da nas je minuli četrtek predsednica Državnega zbora sprejela in pozorno poslušala vse kar smo ji imeli povedati v zvezi z slovenskim odnosom do vojne v Ukrajini, ki je po našem mnenju vse prej kot mirovniški, oziroma zvest 124. členu ustave, ki zapoveduje, da »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«. V celoti namreč sledimo vojno-hujskaškim odločitvam, ki jih sprejemajo v Bruslju, v sobanah Nata in Evropske unije, ne dvomimo, da po željah ali diktatu ZDA, ki vojno morijo samo podaljšujejo, odnose z Rusko federacijo pa potiskajo k vrelišču do vse bolj verjetnega neposrednega oboroženega spopada, Bog ne daj, jedrskega. Toda tudi po takem vse bolj zaudarja. Pozdravili smo mirovniška prizadevanja madžarskega premiera Orbana, konkretno njegovo nedavno poizvedovalno pot v Kijev, Moskvo in Peking, - k Trumpu na Floridi še ni bil - ter obžalovali, da Slovenija česa takega ne zmore, ne zna ali noče. Še huje, naš premier Golob je v Washingtonu na vrhu Nata ob  njegovi 75. obletnici, celo podprl načrte glavnih odločevalcev zavezništva, na čelu z Bidnom, da bi vpliv in vlogo »svetovnega policaja« izvedli v polno, z razširitvijo še na indo-pacifiški prostor, v očitno konfrontacijo s Kitajsko, ki jo je generalni sekretar Nata Stoltenberg kar obtožil sodelovanja z Rusko federacijo pri agresiji na Ukrajino. Še en dokaz, da vse bolj nas Severnoatlantsko zavezništvo potiska k globalnemu spopadu. Zdaj pa kratek odziv na pisanje Jordana Kodermaca, ki kot stotnik Slovenske vojske, z znanjem, ki ga izpričuje, sami vojski ne more biti v zgled. Da mene in somišljenike »močno moti članstvo Slovenije v Natu…«  je odkrivanje tople vode. Bil sem proti temu članstvu ker sem vedel kam nas je peljalo, že na referendumu 2003. Glede drugih mednarodnih organizaciji, ki odločno obsojajo agresijo Ruske federacije na neodvisno Ukrajino, te tako hude motnje ni, saj početje Putina tudi sam obsojam, ugotavljam pa, da nadaljevanje s sankcijami proti Kremlju in z oboroževanjem Ukrajinskega odpora ne prispeva v ničemer h končanju vojne, ali k porazu okupatorskih sil – igranje z najmočnejšo jedrsko velesilo na planetu je igranje s hudičem! – ampak razmere tako v Ukrajini kot na splošno v Evropi in svetu samo zaostruje, upati je le, da ne to točke, ko bi komu počil film in se zgodil incident z nepopravljivimi posledicami. Ugotavljam tudi da gospod, ki mi ugovarja, je bil v šoli pri zgodovini bolj slab. Da v Evropi nismo imeli vojne 80 let, zahvaljujoči Natu? Halo? Smo jih imeli v desetletju 1991-2000 in bile so še bolj krvave in genocidne (Srebrenica), kot sedanja v Ukrajini. 10 dnevno tudi mi doma. Prej je bil mir, ja, a ne po zaslugi Nata, temveč ravnovesja moči z Varšavskim paktom in kar se nas tiče, neuvrščenosti SFRJ. Omenjena vojaško-politična bloka sta pravzaprav bila, od konca druge svetovne vojne pa do padca berlinskega zidu 1989, v stalni vojni, sicer hladni, ki se pravzaprav niti ni končala, in trdim, da nam Nato in EU, z vodstvom zadnjega mandata,  prej kot da bi nam zagotavljala mir nas potiskata v vojno z Rusko federacijo in izpostavljata globalnemu spopadu. Gospod stotnik se ni dal poučiti o dogajanjih, okoliščinah in vzrokih 13 dni trajajoče kubanske krize 1962 leta, pozablja tudi na enako početje, kot je rusko v Ukrajini, ZDA in Združenega Kraljestva, celo z našo, slovensko podporo (Vilenska izjava), v Iraku 2003. 9 let, milijon mrtvih! Pa dodajmo ameriški-francoski poseg v Libijo in še in še bi jih našteli, s strani Zahoda, vsi v nasprotju z mednarodnim pravom in ustanovno listino OZN. Soglašam, Kodermac, da za mirovnike se ne morejo razglašati tisti, ki podpirajo agresorja. In mi agresorja ne podpiramo – naj ponovim še enkrat: ga obsojamo! – pozivamo le odločevalce o tej vojni k iskanju poti, z občutkom možnega in realnega, k njenemu čimprejšnjemu koncu, morda res tudi za ceno kakega izgubljenega ozemlja s strani Ukrajine in kršenega člena mednarodnega prava, da nas strasti in vojno dobičkarski apetiti ne zapeljejo v močvirje iz katerega ven se več ne bo dalo.

Streljanje kozlov!

 

https://www.rtvslo.si/slovenija/han-in-bostjancic-o-spornem-nakupu-sodne-stavbe-naj-pridejo-imena-in-priimki-na-plan/713423

Sklepna izjava ministra za gospodarstvo, šport in še česa Matjaža Hana v oddaji Politično s Tanjo Gobec v nedeljo 30.6.2024:

"Ja, treba z vsemi državami sodelovat, so pa nekje rdeče črte, ki jih je treba na nek način rečt, ker drugače bi lahk rekli da bomo sodelovali z Rusijo"... Nekaj sekund molka in zaključek voditeljice.

Poslal sem mu takoj naslednji mail:

"Joj, joj ...Pa si ustrelil kozla, Matjaž, najhujšega ta teden. "...da bomo sodelovali z Rusijo"?! Seveda, morali bomo znova sodelovati tudi z njo, sicer prekinimo odnose tudi diplomatske. A ne sodelujemo z Izraelom, ki je v tretjini časa ruske agresije na Ukrajino pobil 3x več civilistov in 7x več otrok kot Rusija v Ukrajini? Če z njim, tudi hudič ni onstran "rdeče črte". A ne sodelujemo, celo klanjamo se ZDA, ki so zanetile 4 x več vojn kot Rusija?  Za to tvoj strel jih boš še slišal. Joj, joj ... Česa takega si s tvoje pragmatične strani nebi nikoli pričakoval... Veliko razočaranje. No, čuvaj zdravje"

Dodal bi lahko še, da ima Evropa za seboj dve svetovni vojni in so da vsi njuni protagonisti, na obeh straneh, zmagovalcev in poražencev, po koncu in za sam njun konec, sodelovali med seboj. Vodenje mirovnih pogajanj in sklepanje miru nista možna brez sodelovanja!

Tudi Ukrajina, kolikor je bo pač ostalo, če se svet ob morebitnem jedrskem globalnem spopadu, vmes ne sesuje, bo sodelovala z Rusijo! Že zdaj sodeluje, recimo ob izmenjavi ujetnikov.

 

Pismo predsednici Republike

Lep pozdrav z morja, gospa predsednica,

Poslušal sem sinoči vašo izjavo v Kijevu, da ""Se ve kdo je agresor, kdo je grobo kršil ustanovno listino Organizacije Združenih narodov. To je Rusija. Zato bo Slovenija podpirala Ukrajino na njeni poti. Če namreč popustimo pri enem samem agresorju, se bo svet podrl kot domine."

S tega sklepam, da zgodovina ni bil vaš najljubši predmet. 2003 se je zgodila, mimo vseh pravil mednarodnega prava in ustanovne listine OZN, celo na osnovi laži, oz. zavestno prirejenih dokazov, agresija na Irak. Vedelo se je kdo je bil agresor, pravzaprav dva. To so bile ZDA in Združeno Kraljestvo, ob podpori širše zahodne koalicije, tako imenovane "voljnih". In zraven je bila tudi Slovenija (Vilenska izjava!). Pa se svet ni podrl. Zgodila sta se tudi Afganistan in Libija, vojne pustolovščine in agresije vse brez mandata OZN in to s strani Zahoda. Pa se svet di podrl.

Že 80 let Izrael okupira večji del Palestine in širi svoje naselbine v nasprotju z ustanovno listino OZN in vseh resoluciji VS ali GS OZN. V Gazi že deveti mesec izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom, v posmeh mednarodnega in humanitarnega prava, resoluciji OZN in sodb ICJ in ICC. Pa se svet ni podrl.

Vse to vem da veste, a zavestno tajite, kar ni znak dobronamernosti. Veste tudi koliko civilistov in otrok je v 9 mesecih pobil Izrael v Gazi in na Zahodnem bregu in koliko jih je Rusija v dveh letih in pol pobila v Ukrajini. Toda Rusko federacijo kaznujemo z najhujšo izolacijo doslej, z 14. svežnji sankciji vseh vrst, z oboroževanjem z vse hujšim orožjem ukrajinskih braniteljev, z Izraelom pa še vodimo dokaj spoštljiv dialog, brez ene same neposredne in izrecne obsodbe, brez nikakršne mednarodne izolacije, brez ene same sankcije. Največ kar je Slovenija zmogla je bilo priznanje Palestine. Se vam vse to zdi sorazmerno, pošteno, načelno, dosledno? Res ne vidite dvojnih meril, hinavščine, oportunizma in krivičnosti?

Na proslavi Dneva državnosti ste spregovorila o najhujši nevihti, ki se nam bliža, a kljub temu vztrajate pri dosedanji drži, hodite po isti poti, ne da bi pomislila, še manj sugerirala na kako spremembo smeri, da bi črne in grozeče nevihtne oblake na obzorju pravočasno razblinili.

Če pri tem agresorju, ki ga imate na piki in ki razpolaga z najhujšim jedrskim arzenalom na planetu, ne bo popuščanja in vsaj minimalnega razumevanja za okoliščine in razloge, ki so mu narekovali agresijo, za odgovornost, ki jo imamo pri tem tudi mi kot člani Nata in EU, tvegamo res, da se svet podre, pa ne kot domine, ki jih lahko znova sestaviš, ampak v prah. Lep vikend voščim.

Aurelio Juri

Koper, 29.6.2024

Je imel Tonin prav?

 

Palestina znova sama in zapuščena

 

Težko mi gre iz ust, a priznati bo treba da je imel Matej Tonin prav, ko je dejal da s priznanjem Palestine si bo Slovenija le pilatovsko umila roke. Samo priznanje je bilo sicer nujno, vitalnega pomena za Palestince, potem ko se je na to dejanje čakalo dolga desetletja in so vse dosedanje vlade, ki so nanj prisegale, iskale  »primeren čas!«, a ga nikoli niso našle, toda njegovi zagovorniki smo pozivali obenem k nadaljevanju prizadevanj naše oblasti, da bi palestinskemu ljudstvu ne le priznali pravico do samoodločbe in lastne države ampak ga tudi zaščitili pred že skoraj 10 mesecev trajajočo genocidno samovoljo Izraela, oziroma Netanyahja prisilili k zaustavitvi morije v Gazi ter k umiku njegovih sil s te enklave.

Še danes čakamo od naših najvišjih predstavnikov jasno, nedvoumno, izrecno ter neposredno obsodbo izraelskega početja, kakršno so izrekli na račun Ruske federacije, ko je napadla Ukrajino, pri čemer, ne pozabimo, da je Izrael v tretjini časa ruske agresije pobil tri krat več civilistov in sedem krat več otrok v Gazi, kolikor jih je Rusija pobila v Ukrajini.

A nič, znova so vsi reflektorji usmerjeni na ukrajinskega vršilca dolžnosti predsednika Zelenskega, ki se v Bruslju vede, kot bi mu bilo zaupano vodenje tudi Evropske unije in, seveda ravna prav, če se mu vsi klanjajo, od vrhov povezave do voditeljev članic, ki kar tekmujejo med sabo, kdo se mu bo bolj prikupil, kdo bo z njim podpisal boljši »varnostni sporazum«.

Morda sem do koga krivičen, a tako je videti, ko spremljamo poročanja iz evropske prestolnice. Posedanje glavnih protagonistov, izjave o neomajni finančni, vojaški in gospodarski podpori Ukrajini, nov, 14. sveženj sankciji proti Kremlju, polastitev 50 milijard evrov zaseženega ruskega premoženja za nadaljevanje nakupov orožja takšnega kot si ga Zelenski želi in  še vedno nihče, razen Orbana, ki bi se vprašal ali je vse to početje, kateremu dodajmo še sklepe, ki jih sprejema zveza Nato, pametno, ali vodi k ruskemu porazu in umiku iz zasedene Ukrajine, ali prej nasprotno, k zaostrovanju razmer, oziroma k eskalaciji vojne do prvega, povračilnega in neposrednega udara Rusije na ozemlje same Evropske unije in Nata? Odzivi iz Moskve govorijo bolj v prid drugega scenarija. Ker tega tudi pri nas doma, od predsednice Republike, do predsednika Vlade in zunanje ministrice, ni videti, da bi razumeli, jih znova sprašujem, ali živijo in delajo kar delajo v veri, da Putin blefira? Toda beremo obenem, da na UKC izdajajo navodila k pripravi osebja na vojne razmere in na slovesnosti ob Dnevu državnosti, je Nataša Pirc Musar, vendarle opozorila da smo pred morda najhujšo nevihto doslej. Če je torej vsaj nekaj tega zavedanja, čemu drvimo naprej po nespremenjeni poti?

Kaže da nam ni niti jasno, da če že do vojne pride, ne bo ena od vojn, kakršne je Evropa doživela in pretrpela v prejšnjem stoletju, ko je odšlo k večnim pašnikom »le«  20% Evropejcev, 80% pa jih je preživelo in živelo dalje. Rusija nima moči se spopasti z Zahodom s konvencionalnim orožjem, ima pa jedrsko, celo 50 megatonsko vodikovo bombo Zar, več kot 3 tisoč krat močnejša od ameriškega Little Boya ki je zravnal Hirošimo, ali 10 kratnik vsega konvencionalnega streliva, ki je bilo uporabljeno v 2. svetovni vojni. In če pride do te nevihte - gospa predsednica - se iz nje ne bo pobral nihče! Človeštvo bo v najboljšem primeru zdesetkano, od Evrope pa bodo ostali le ruševine in pepel. Kot sem nekoč zapisal, če bo tovrstni projektil hiperzvočno letel na Aviano, naj zgreši in zadene moj dom, ker ubogi tisti, ki se bodo zatekli pod zemljo.

A naj se vrnem k Palestini in početju Izraela. Je pričakovati, spoštovani državni vrh, v relativno kratkem času, kako ukrepanje s strani Slovenije, v Varnostnem svetu OZN in na sedežih EU, morda samostojno ali s skupino podobno mislečih držav, proti nadaljevanju genocida v Gazi in k preprečevanju vojne z Libanonom, Bog ne daj še tudi z Iranom?  S strani Izraela, seveda. Ali je priznanje Palestine vse kar smo bili sposobni in zmožni storiti? Pa bomo, tako kot Nemčija in druge članice unije, le pozvali svoje državljane v Libanonu naj se čim prej vrnejo domov? Je to vse kar znamo?

 

 

 

POZIV DRŽAVNEMU VRHU REPUBLIKE SLOVENIJE

»Premislite: Vojni smo vse bliže!« 

 

Predsednica Republike Nataša Pirc Musar

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič

Predsednik Vlade Robert Golob

 

Spoštovani naslovniki!

Podpisani smo z drugimi državljankami in državljani RS globoko zaskrbljeni ob ravnanju evropske politike, poleg ameriške, glede vojne v Ukrajini. Slednja se nadaljuje že skoraj dve leti in pol, učinkov vseh dosedanjih ukrepov, ki naj bi napredovanje ruske vojske pri osvajanju ukrajinskega ozemlja ustavili in jo prisilili k umiku, ni videti, vztrajanje pri oboroževanju ukrajinskega odpora pa prispeva le k temu, da se ruskim silam napredovanje nekoliko otežuje, zagotovo pa  da se agonija ukrajinskega prebivalstva in vojakov, ukrajinskih in ruskih, na bojiščih, podaljšuje, širi in poglablja. Z njo tudi stanje negotovosti nasploh.

Vse to početje, ki mimogrede požira na desetine milijard davkoplačevalskega denarja, nas vse bolj približuje rdeči črti, onstran katere je lahko samo še vojna širših razsežnosti, evro-azijska, morda celo svetovna, in če svetovna, vemo, kakšna.

Pri vsem tem sodeluje tudi naša država, ne da bi zaskrbljena javnost opazila kakšno njeno suvereno dejanje iz odgovornega, samostojnega premisleka o smiselnosti takega sodelovanja. Prej nasprotno. V četrtek gre predsednica Republike v Kijev k ukrajinskemu kolegu na podpis varnostnega sporazuma med državama, ki nas bo še dodatno vpletel v neposredno odgovornost za nadaljevanje in posledice te vojne.

Res, da smo člani tako zveze NATO kot Evropske unije, a njuni politični vodstvi - ne dvomimo, da pod močnim vplivom, da ne rečemo diktatom Združenih držav Amerike - snujeta in vsiljujeta omenjeno politiko, in to s tezo, ki jo vse bolj širita v zadnjem obdobju: če pade Ukrajina, bo postala tarča Putinovih imperialističnih apetitov vsa Evropa, na kocki bo naša skupna varnost, in se zato moramo pospešeno oboroževati ter se pripraviti na vojno.

Francoski predsednik je v razmislek predlagal celo napotitev evropskih vojska v bran Ukrajine! In med orožjem, ki ga v zadnjem času Zahod dostavlja Ukrajincem, so tudi rakete dolgega dosega, ki po ruskem ozemlju lahko udarijo v daljavo do 500 km, ter bombniki F-16, ki se po opravljenih misijah vračajo na izhodiščna letališča – slednja pa niso v Ukrajini, ker tam ni pogojev. In ruski predsednik Putin je nemalokrat opozoril, da vsak kraj od koder je ozemlje Ruske federacije napadeno, lahko postane tarča povračilnih ukrepov. Iz tega je jasno, da s tako politiko Zahod s svoje strani širi in poglablja spor do nezamisljivih razsežnosti. Slovenska politika pri tem ne bi smela sodelovati!

Močno zaskrbljuje tudi najnovejša odločitev Severnoatlantskega zavezništva, da prevzame nase koordinacijo vseh nabav orožja za Ukrajino in operativno vodenje odpora, s čimer razbremenjuje neposredne odgovornosti pri nadaljevanju in zaostrovanju te vojne prvega provokatorja in  nasprotnika  Ruske federacije – ZDA!

Da je Rusija v tej vojni agresor, smo ponovili že nič kolikokrat in smo jo zato tudi obsodili ter priznali, da je Ukrajina žrtev! A ni le njena, je tudi ameriška in evropska žrtev. In kolikor kot država pri tem sodelujemo, smo soodgovorni tudi mi, državljanke in državljani Republike Slovenije.

Radi bi prišli z našim zastopstvom do vas, da se o vsem tem pogovorimo, da poskušamo razumeti, čemu tako vedenje naše države, in vam položili na srce odgovornost, ki jo imate, če se bomo tudi mi kar naenkrat znašli onstran uvodoma omenjene rdeče črte - ali zašli celo na pot v nepovrat.

V pričakovanju povabil prejmite naš pozdrav.

 

Podpisani:

Aurelio Juri, Spomenka Hribar, Maca Jogan, Ivo Vajgl, Uroš Lipušček, Jože P. Damijan, Rudi Rizman, Silvo Devetak, Matjaž Kmecl, Danijel Rebolj, Dušan Keber, Svetlana Slapšak, Božidar Slapšak, Primož Šterbenc, Karel Gržan, Miloš Šonc, Franco Juri, Nada Pretnar,  Matjaž Hanžek, Jože Pirjevec, Božidar Flajšman, Barbara Vodopivec, Bogomir Kovač, Marjan Šiftar, Franci Perčič, Barbara Volčič, Polona Jamnik, Remzo Skenderovič, Andrej Mašera, Andrej Bolčina, Ljuba Miljuševič, Franjo Žagar, Igor Kofol, Marjeta Kofol, Mitja Klavora, Andrej Cetinski, Janez Černač, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Jadran Čalija, Milena Jesenko, Janez Jančar, Radovan Pejovnik, Nina Gale, Stane Lunder, Dragica Lunder, Igor Polajnar, Ana Jug, Vojko Gradišar, Primož Zgonc, Branko Petrič, Maja Najdič, Zdenka Najdič, Monishankar Singha, Edo Adrovič, Amila Adrovič, Mojca Drčar Murko, Igor Koršič, Peter Kovačič-Peršin, Lada Zorn

 

Kdo kaže več modrosti?

 

"Samo Ukrajina lahko odloči, kakšen mirovni sporazum je sprejemljiv" 

"Naj Ukrajina zbere pogum, izobesi belo zastavo in se začne s Rusijo pogajati o končanju vojne!"

  

Spoštovana ga. predsednica,

 

Obe izjavi dobro poznate. Nekdo, ki skrbno spremlja dogajanja okrog Ukrajine še preden bi zapadla v rusko agresijo 24.2.2022 in v že dve leti in pol trajajočo vojno, se sprašuje, pri katerem od dveh izrekov je zaznati več razuma, občutka za stvarnost in trpljenje ljudi, skrbi v prihodnost in modrosti? 

Brez zamere, a vas starejši kolega državnik močno prekaša.

Če bi bil vernik bi se malce pohecal s tem, da je Bergoglio, zavoljo funkcije, ki jo opravlja, Bogu najbližji zemljan in da če kdo ve, kaj nas čaka, je Bog. Ne bom se s tem pošalil, ker mi resnost te drame tega ne dovoljuje, tudi sam sem daleč od tega, da bi vedel kaj nas čaka, a me prevevajo občutki, ki mi jih pogojuje razumevanje vsega skupaj in ti so vse prej kot dobri. Pa nimam v mislih podnebja in dinamike ter pojavnosti njegovih sprememb. 

Občutki mi povedo, da vodilne elite na Zahodu, v Natu in Evropski uniji, razen izjem ala Orban, ne vem zavoljo česa, jemljete nekoliko prelahko in brezbrižno informacije ter ostale signale, ki prihajajo iz ukrajinskih bojišč in iz Moskve. Težko me boste demantirala pri tem, da vse dosedanje oboroževanje ukrajinskega odpora, tudi z najbolj sofisticiranimi ubijalskimi izumi, razmerje moči vojskujočih si sil ni spremenilo, da sankcije proti Putinovemu režimu, ga niso kaj hudo zabolele - bolj so nas, Evropejce - še manj odvrnile od tega kar počne in da so njegove grožnje z jedrskim odzivom v trenutku, ko bi se Ruska federacija počutila varnostno ogrožena, vse bolj resne. Si upate zatrditi, da blefira in da bo slej ko prej, zavoljo ravnanja Zahoda, na ukrajinskih tleh poražen?

Generalni sekretar OZN Guterres je skoraj takoj po začetku izraelskega pobijanja v Gazi dejal, da se Hamasovi napadi na Izrael 7.10. lani, niso bili zgodili v praznem prostoru in cenim Vas, da ste ga za to izjavo vzela v bran, a sama dobro veste, da tudi ruska agresija na Ukrajino se ni zgodila v praznem prostoru. Toda ne bova o tem.

Znana ste kot borka za spoštovanje vladavine prava in zagovornica načelnosti v politiki, toda v praksi pristajate tudi na odstopanja od teh vrednot, sicer bi nagovarjala k najostrejšim sankcijam tudi proti Izraelu, drži? Dvomim, da ne veste, da je v tretjino časa kolikor traja vojna v Ukrajini, Netanyahu pobil tri krat več civilistov in sedem krat več otrok med Palestinci, kot je to storil Putin med Ukrajinci. Ja, pač, realpolitik določa naše poglede na eno in drugo vojno. A uberite to pot tudi ob situaciji, ki nastaja po dveh in več letih spopadov v Ukrajini. Pokažite pogum in razum, ki ga je zmožen madžarski premier, če si že ne upate deliti poziva Svetega Očeta. "Našega orožja za Ukrajino ne bo več in tudi zračnega prostora za tovrstne dobave ne bomo sposodili! Pomagali bomo še naprej Ukrajini humanitarno in z razminiranjem ter po vojni pri obnovi razdejane države." To bi moralo biti vaše sporočilo iz Švice.

In verjemite mi, da nas je še veliko, ki tako mislimo.

Uživajte – kot bi rekel Kacin – kolikor še lahko.

 

Pozdrav iz Kopra

 

 

Aurelio Juri

 

 

Koper, 16.6.2024