Kdo je agresor in kdo žrtev? UL OZN je jasna, prebrati
jo je treba.
24. februar 2022 – ruski napad na Ukrajino
»Putin je ravnokar sprožil obsežno invazijo na
Ukrajino. Miroljubna ukrajinska mesta so tarča napadov. To je vojna agresije.
Ukrajina se bo branila in zmagala. Svet lahko in mora ustaviti Putina. Čas za
ukrepanje je zdaj,« na Twitterju
zgodaj zjutraj zapiše ukrajinski zunanji minister Kuleba.
Že takoj iz Bruslja skupna obsodba predsednice
Evropske komisije, Ursule von der Leyen, predsednika Evropskega sveta, Charlesa
Michela, ki na Twitterju sporočita, da »bo Kremelj odgovarjal za svoja
dejanja«, enak odziv s strani generalnega sekretarja zveze Nato, Jensa
Stoltenberga, ki za tisto jutro skliče izredno zasedanje veleposlanikov 30
članic zavezništva.
Ostri obsodbi tudi iz Ljubljane. Premier Janez Janša
tvitne, da mora »Rusija takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati
ozemeljsko celovitost Ukrajine,« ter pozove zaveznike k vzpostaviti
območja prepovedi preletov, predsednik Republike, Borut Pahor, pa obtoži Rusijo
za grobo kršitev mednarodnega prava in načela OZN o mirnem reševanju sporov ter
izrazi solidarnost z državljani Ukrajine. Povejmo, da z zamenjavo vlade (Robert
Golob) in predsednika Republike (Nataša Pirc Musar), se odnos do te vojne in do
Rusije ne bo spremenil.
28. februar 2026 – ameriško-izraelski napad na Iran
»Država Izrael je izvedla preventivni
napad na Iran«, tako jutranje sporočilo obrambnega ministrstva.
In iz Teherana poročajo, da sta v mestu odjeknili glasni
eksploziji. V Jeruzalemu so se medtem oglasile sirene, ljudje po vsej
državi pa so prejeli telefonska opozorila o "izjemno resni grožnji«.
Izve se kmalu, da je bil napad usklajen z ZDA. Ameriški predsednik Trump
na svojem družbenem omrežju »Truth Social« zapiše, da je Ameriška vojska začela
obsežno vojaško operacijo v Iranu »z namenom odprave groženj, ki jih predstavlja
iranski režim.«
Predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in
predsednika Evropskega sveta Antonia Costo zaskrbita potencialno ogrožena
jedrska varnost na območju in širše, zato pozoveta k skrajni zadržanosti,
zaščiti civilistov in polnemu spoštovanju mednarodnega prava. Na račun
agresorja, oz. napadalcev - ZDA in Izraela - niti beseda kritike, kje šele
obsodbe. Pa se že ve, da je bilo ubitih v Teheranu, ob raketiranju njihove
šole, 150 deklet, kasneje da tudi verskega voditelja, ajatolaha Hameneia, ni
bilo več med živimi. Beseda obsodba bi se pojavila šele, ko je Iran, in to na
njegov račun, na ameriško-izraelski napad odgovoril z brezpilotnimi letalniki
in raketami na Izrael e na ameriške postojanke sirom regije. Trije evropske
države, dve članici EU, vse tri članice Nata (Francija, Nemčija in Združeno
Kraljestvo) bi celo zagrozile Iranu še z njihovim vojaškim posegom.
Kako pa naši doma?
"Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja poročila o
izraelsko-ameriškem napadu na Iran. Pozivamo vse vpletene strani k takojšnji
deeskalaciji, zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava ter Ustanovne
listine OZN," poročajo iz
Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Sama ministrica Tanja Fajon gre še
dlje z obsodbo »uporabe sile tako ZDA kot Izraela a seveda, tudi povračilnih
ukrepov Irana po vsej regiji«, ker da vse to »ogroža življenja nedolžnih
civilistov in ima zelo resne posledice za mednarodni mir in varnost«. A na
zagovor pokliče, krivično, samo veleposlanika Irana. Korektno in pošteno bi
bilo da bi bil šele tretji v čakalnici.
Premier Robert Golob doda na X: "Pogum
iranskega prebivalstva v boju za spoštovanje njihovih pravic in boljšo
prihodnost bo vedno imel našo neomajno podporo. Vse strani pozivam, da se še
posebej vzdržijo napadov na nedolžno civilno prebivalstvo. Svet ne potrebuje
novih vojn. Diplomaciji je potrebno dati prednost."
Nato še predsednica republike Nataša Pirc Musar s
pozivom vsem vpletenim stranem k »takojšnjemu umiku od vojaških dejanj in k
vzpostavitvi dialoga. Reševanje sporov z diplomatskimi sredstvi in spoštovanjem
mednarodnega prava ostaja edina trajnostna pot k varnosti in zaščiti civilnega
prebivalstva."
No, ne najbolj načelno a tudi ne tako slabo v
primerjavi z Macronom, Merzom in Starnerjem - edini evropski voditelj, ki je jasno in nedvoumno obsodil
ameriško-izraelsko agresijo na Iran, kljub neprijaznim besedam na račun
njegovega režima, ostaja španski premier Pedro Sanchez - pa vendar, daleč od
načelnega odziva do ruskega napada na Ukrajino. In enako, nekritično ter
pavšalno odzivanje doma tudi s strani mainstream medijev, zlasti TV Slo, ne da
bi uredniki prebrali kaj pravi Ustanovna listina OZN v teh primerih:
2. člen, 4. alineja: članice se v mednarodnih
odnosih vzdržujejo groženj s silo ali uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost
ali politično neodvisnost katere koli države ali drugega tovrstnega ravnanja,
ki ni skladno s cilji Organizacije združenih narodov.
Kdo je grozil s silo ter jo uporabil zoper ozemeljsko
celovitost in politično neodvisnost druge države je jasno: ZDA in Izrael zoper
Iran!...
51. člen, 1. odstavek: Nobena določba ustanovne
listine ne posega v neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne
samoobrambe ob vojaškem napadu na članico Organizacije združenih narodov, vse
dokler Varnostni svet ne sprejme potrebnih ukrepov za ohranitev mednarodnega miru
in varnosti.
Ni torej določbe, ki bi onemogočala Iranu da se ob
vojaški agresiji brani, tudi tako da vrne udarec na vse dosegljive zmogljivosti
napadalcev.
Vabim odločevalce in urednike, da si te reči preberejo
preden ustrelijo floskule o kršitvah mednarodnega prava kar počez. Sicer bolj,
ko gre vojna naprej in se širi – na Izraelskem udaru je znova tudi Libanon
- bolj bledi spomin na onega, ki jo je
zanetil. A to ni prav, zato si nekje zapišimo: Če trdimo, da je vojno v
Ukrajini zanetil Putin, bodi nam to všeč ali ne, priznajmo, da sta sedanjo
širšo vojno na Bližnjem Vzhodu, z vsemi posledicami, varnostnimi, energetskimi,
gospodarskimi, finančnimi, logističnimi in potovalnimi, zanetila Netanyahu in
Trump!