Malce a podnebju...

https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/janseva-racunica-2818468/ 

Janševa računica – 2

Naj mi kompanjoni ne zamerijo, če una tantum stopim v bran Janeza Janše in mu priznam pravico do spreminjanja mnenja kadarkoli si to zahoče. Če s tem zakocka kredibilnost je stvar volivk in volivcev. Bil je mlad, nadobuden, veren KOMUNIST, doktrino ZK srkal in jo dograjeval v Kumrovški partijski šoli, nato je odrasel in spoznal, da je bilo to kar so ga učili v Kumrovcu zmotno, napačno, družbeno škodljivo ter z leti postal vodilni in najbolj zagrizen ANTIKOMUNIST v Sloveniji. Enako v svojem odnosu do podnebja in njegovih mutaciji, a tokrat že kot povsem dozorel moški in v bistvenem krajšem času. Pred skoraj 20 leti bi ga lahko umeščali med evropske zelene vizionarje. Podnebne spremembe je opisoval kot enega največjih izzivov človeštva , opozarjal, da bo ne-ukrepanje dražje od pravočasnega ukrepanja in prav pod njegovim vodstvom, v času prvega slovenskega predsedovanja Sveta Evropske unije (2008), je povezava sprejela svoj prvi podnebno-energetski sveženj. Danes pravi, da je prepričanje o človekovem vplivu na podnebje izraz arogance, da spremembe determinirajo Sonce in naravni procesi ter da evropski zeleni prehod predvsem škoduje gospodarstvu. O trajnostnem razvoju, zmanjševanju emisij, podnebni odgovornosti ne govori več. Kaj se je zgodilo, da je povsem obrnil ploščo, tako pri partiji, kot pri podnebju in še čem, se ne sprašujem, ker se pač vsakomur lahko zgodi, da spremeni mnenje. Sam sem mu nekoč zaupal, z njim solidariziral, podpiral proteste ob njegovi prvi aretaciji 1988 leta (afera JBTZ), nič več ko je 2014 šel sedet na Dob zaradi zadeve Patria in danes me čudi, da ob vseh sumih in dokazih njegovih nečednostih, zadnja po vrsti zadeva Black Cube, ni več preganjan.

A naj se vrnem k podnebju in predsedniku vlade dopustim, da s svojim pogledom povozi in odvrže vse kar pravi znanost - znanstveni konsenz o vplivu človeka na segrevanje ozračja je danes močnejši in še bolj utemeljen ter empirično dokazan, kot je bil leta 2008! - in ga vprašam, ali meni da je ta »naravni« ali, če hočemo »od Sonca in Boga dan« proces spreminjanja podnebja, reverzibilen?... da gre zaupati naravnim in božjim zakonitostim, da bodo poskrbele za to, da bo človeštvo vse to preneslo, se prilagodilo in zagnalo nov cikel kolikor toliko znosnega domovanja na planetu Zemlja? No, sam v to ne verjamem in vztrajam pri tem kar ponavljam že vsaj 25 let, da brez pravočasne sanacije našega vedenja, korakamo k breznu, k usodnemu podnebnemu zlomu in h koncu človeštva. Da se, žal, ne motim pričajo vremenske razmere, ki se iz leta v leto vrstijo vse bolj katastrofalno, temperaturni rekordi, na kopnem in v morjih, taljenje ledenikov vsepovsod, vse daljša sušna obdobja, požari apokaliptičnih razsežnosti, nižanje gladine rek ter višanje gladine morja. Lahko se tolažimo z upanjem, da je to kar doživljamo letos enkratno, prehodno, le posledica »super El Niña« nad Tihem oceanu in da bo že naslednje leto bolje. Tudi sam gojim tako upanje a le zaradi pregovora, da »upanje umre zadnje«. Trezni razmislek mi pa ga potiska k tlom.

V nekaj pa res verjamem, v to, da si z lastnimi močmi in denarjem, ki nam je na voljo, lahko podaljšamo preživetje - pa odmislimo za trenutek naše in vseevropsko drvenje k vojni z Rusijo -, tako da pomagamo predvsem kmetijstvu, ki nas v bistvu hrani. Brez vode ni življenja, niti za to panogo, brez namakanja se rastline sušijo in odmirajo, zagotovo ne rojevajo, in brez rastlin, ki so tudi krma, preživeti ne zmorejo niti živali, ki nam dajejo meso. Ne odkrivam tople vode, le rezoniram po tisti »kmečki pameti«, ki je Janezu Janši tako všeč. Zato poziv predsedniku vlade, da vsaj razmisli, kaj vlada lahko stori, da kmetom omogoči, če že ne letos, ker je itak prepozno, vsaj naslednje leto in dalje, dovoljšne količine vode za namakanje polj in napajanje živine, nenazadnje za gašenje požarov. Prejmemo je ogromno. Ob jesenskih obilnejših padavinah nas celo poplavlja, a nato je največ odteče v morje. Naj pomisli, koliko primernih  zbiralnikov vode bi lahko država sfinancirala s skoraj 300 milijoni evrov, ki jih bo samo letos namenila temu, da bosta Donald Trump in Mark Rutte radostna. Pa tokrat res ne gre za večno dilemo »maslo ali topovi«, gre za ključni in usodni vir življenja! Za vodo gre! In naj razmisli tudi, kar velja enako za vse zagovornike podvojitve Krške nuklearke, ali je projekt še smiseln, ko že za obstoječo centralo, Sava ne daje več dovolj hladilne vode. Vse dobro, g. predsednik.