martedì 17 novembre 2026

Bo kdo spregovoril o miru?

 

V Kopru bosta Aleš in Nik zaplesala še enkrat…

Včeraj so bile dovoljene sanje, danes je nov dan… Vem, da ne bo hud, naš prvi in nepozaben predsednik,  če ga parafraziram. In o čigavih sanjah govorim? Jah, o onih 614 kandidatk in kandidatov za župane, političnih strank in državljanskih list, ki so jih podpirale ter volivk/volivcev, ki so jim na nedeljskih lokalnih volitvah namenili glas, upajoči na uspeh. 524-tim, so se le te razblinile, 90-tim ostajajo, vse do finale 29. novembra.

Recimo, da sem med razočaranimi sanjači tudi sam, četudi pričakovano, toda ne toliko zaradi izločitve imena, ki sem ga bil izbral, kolikor zaradi zmage v Kopru dveh tekmecev, ki v toku volilne kampanje, oz. na javnih soočenjih njunih viziji razvoja mesta in občine, nista ene rekla o tem, kar so jima, pa obenem tudi občinski in Luški oblasti ter vsem Koprčankam in Koprčanom, kak teden prej sporočili domači pristaniški delavci, in to je, poleg seveda skrbi za usodo svojih delovnih mest, zavoljo pospešene avtomatizacije delovnih procesov, da se naj preko našega pristanišča ne vodi politika vojn in pobijanja s sodelovanjem pri pretovarjanju in skladiščenju orožja in gostovanjem tujih vojaških ladji.

No, odmislimo za trenutek moralno-etični vidik tega poziva, ki so ga omenjeni delavci delili skupaj z nekaj sto tisoč kolegov v 22 državah po vsem svetu, najbolj množično v Sredozemlju, v okviru mednarodnega dneva ukrepanja proti militarizaciji, trgovanju z orožjem in uporabi transportnih poti za oskrbo oboroženih spopadov, in naslovimo izključno vprašanje varnosti Kopra in njegovih prebivalk/prebivalcev ob gostovanju Luke če militarizirane in namenjene tudi streženju ekonomije smrti.

Sedanji župan in njegov izzivalec, sin prejšnjega, bi morala vedeti, da bi v primeru oboroženega spopada, Luka Koper postala legitimna vojaška tarča, kar priznava samo Ministrstvo za obrambo. Skupaj s slovenskim prometnim križem tvori namreč, po načrtih zveze NATO, pomemben južni logistični koridor, preko katerega se izvajajo premiki zavezniških enot, opreme in vozil v sklopu rednih rotacij ter vojaških vaj. In če je pristanišče tarča, je tudi samo mesto, ker sobivata roko v roki, skorajda objeta. Kasiram lahko odgovor, da smo se pač odločili za članstvo v Severnoatlantsko zavezništvo in se pravil, ki jih le ta določa moramo držati. A prav v tem je izziv za občinsko oblast, da stori vse, da se te tarče znebi, ali vsaj skrči in bolje zavaruje življenja in premoženje svojih ljudi, nenazadnje lahko z odlokom, ki bi zapovedoval vsaj maksimalno transparentnost, oz. preglednost pretovorov. Mi danes ne vemo kaj se vse nahaja v zabojnikih, morda tudi jedrsko, kemijsko in biološko orožje, ki ob morebitni nesreči lahko uide izpod nadzora. A župan sploh pozna protokole varnostnega ukrepanja? Dvomim. Priznam, da jih jaz, ko sem bil na čelu občine, nisem, smo se pa zato s posebno izjavo 1990 opredelili za demilitariziran status Kopra.

Na predvolilnih izmenjavah o vsem tem sem slišal le kandidata Levice. Vsi ostali, kot da se nas to ne tiče, ali bolje rečeno, kot da je samoumevno, da se vojna in incident ne moreta zgoditi.

Udeležil se bom tudi drugega kroga, ne vem pa še komu bom oddal glas. Če se tekmeca znova pokažeta v slabši ozaveščenosti o povedanem kot luški žerjavisti, nikomur. V skrinjo bom spustil prazno glasovnico. Če pa bo kdo od njiju spregovoril tako kot omenjeni delavci, si bo moje zaupanje in upanje zaslužil. Morda bo moja presoja šla tudi skozi opredelitve do interventnega zakona o katerem se bomo odločali na referendumu 6. decembra in do zamisli o referendumu v Krajevni skupnosti Žusterna, ki zajema tudi območje Markovca, o razvpitem  in noro dragem razglednem stolpu, ki ima prav v populaciji kateri naj bi služil veliko nasprotnikov in to z resno utemeljenimi argumenti. Spoštovana kandidata, na potezi sta sedaj vidva!

 


venerdì 13 novembre 2026

Gremo k "Janševi republiki"?

 

Pritajen državni udar kot intimna opcija?

Najprej glasen BRAVO podpisnikom nedavnega POZIVA SLOVENSKI JAVNOSTI (Dnevnik, 13.11.2026), z Janezom Butaro na čelu. Gre za veterane vojne za Slovenijo, ki si zaslužijo spoštovanje in pozornost. Vsemu kar so zapisali se pridružujem! Tudi kot aktivni udeleženec v tej vojni v vlogi mirovnika v Kopru – pogajalca z JLA - ki je šla tako v nos aktualnemu premierju a bila močno cenjena in nagrajena s strani mojih someščank in someščanov.

Dodal pa bom k očitkom in svarilom podpisnikov o tem, kako današnja oblast vodi državo k razkroju, še najnovejša pricurljala vest, da bi z novim odlokom o Svetu za nacionalno varnost izločila iz seznama vabljenih na njegovih sejah, poleg predsednika Državnega zbora in vodje opozicije, tudi predsednika, oz. predsednico Republike, torej vrhovno poveljnico obrambnih sil. Premier Janša, zavedajoč se morda teže tovrstnega posega, je pohitel z zagotovilom, da sprememb dosedanje ureditve ne bo, da vse ostane kot je, a pred nami je referendum o interventnem zakonu, ki zagovornikom ne dopušča zdrsov. Vsakršno dodatno vznemirjenje volilnega telesa bi se jim lahko maščevalo. Osebno sem pod Janševemu demantijem, med vrsticami, začutil opustitev besede »zaenkrat«… sprememb ne bo, ob tem da mu težko verjamem tudi, ko izreče »Dober dan«.

Ob pospešeni militarizaciji države, stotinah milijonov, ki dodatno gredo SV in Natu, na račun slabenja zlasti socialne in zdravstvene blagajne, ob privilegiranju Policije pri plačni reformi v javnem sektorju, in ne dvomim, da bo kmalu sledila podobna poteza še pri Slovenski Vojski, ob napadih na sodstvo, RTV in na druge nadležne medije ter na nevladne organizacije in sindikate, nenazadnje ob simpatiziranju, prijateljevanju in zgledovanju po avtoritarnih praksah vladanja vse okoli nas, vidim morebitno izključevanje parlamenta ter same predsednice iz procesa odločanja o domači varnosti kot poskus pritajenega državnega udara, na poti k Janševi »intimni opciji«, to je k »drugi republiki«.

Predsednika DZ in Republike, tako v pricurljanem predlogu, bi sicer lahko sodelovala na sejah SNAVa, a le če izrecno vabljena s strani predsedujočega, to pa je predsednik vlade. Arbitrarno. Če sta torej »naša«, da, če nista pa ne!

Kot razloge za to spremembo pisec odloka navaja vse bolj kompleksno varnostno okolje, potrebo po učinkovitejšem in bolj usklajenem odzivanju državnih organov na sodobne varnostne grožnje ter krepitev vloge sekretariata sveta in njegove operativne skupine, s čimer sporoča parlamentu in predvsem predsednici Republike, da sta pri sprejemanju odločitev o tem prej cokla, ovira, nebodigatreba, kot korist in nujna deležnika. Da sodita zraven le še na ceremonialih in slavnostnih postrojenjih.

Državnemu zboru se tako omejuje vloga nadzornika nad varnostno politiko, predsednici pa poveljevanje oboroženim silam.

Tu že ni več heca, spoštovani ljudje! Povejmo tem gospodom, da tovrstne zamisli ne sodijo k demokratičnemu redu! Kako? S pozivi, odzivi, protesti – upam, da se bomo čimprej zbudili, recimo pri RTV prispevku, oz. proti črtanju njegovega obveznega plačevanja, tako kot na Češkem, kjer je narod razumel, da gre za odvzem avtonomije prvemu nacionalnemu mediju in za njegovo podrejanje vladni avtoriteti! – in predvsem z čim večjo udeležbo na decembrskem zakonodajnem referendumu nasprotnikov interventnega zakona! RECIMO TAKI POLITIKI NE! Če SDS in vazali, z gospodarstveniki vred, pri tem odločanju slučajno zmagajo, bo vlada dobila krila tudi pri totalnem izobčenju, z institutom ustavne obtožbe, do svojih umazanih rabotov  tečne, nekooperativne in zato nezaželene ge. Nataše Pirc Musar, ter splavljenju »Druge Republike«, podobno kot se je zgodilo 1933 leta v Nemčiji s pokopom Weimarske. Vemo kaj je sledilo. 6.decembra torej ODLOČEN PROTI!


venerdì 6 novembre 2026

Prvo predvolilno soočenje v Kopru

 

Je Koper še mesto, ki zna spregovoriti tudi o miru?

Še kak dan, pa bomo šli volit župane ali županje ter občinske svetnice/svetnike. Eni so ali smo že odločeni, koga bomo obkrožili na glasovnici, drugi še tuhtajo in skušajo razumeti, kdo od kandidatk in kandidatov si bolj zasluži njihovo zaupanje, preko objav v medijih, klasičnih in družbenih, ter soočanj v živo ali na ekranih.

Da mi ne bo kdo očital, da se sam vključujem v kampanjo z navijanjem za tega ali onega, ne bom v tem zapisu operiral z nikakršnim imenom oseb ali strank, oz. list, bom le podal svojo oceno o prvem neposrednem soočenju tekmecev za položaj vodilnega Občinarja v Kopru minuli četrtek v Dvorani Sv. Frančiška. Prejel sem vabilo, se nanj odzval ter pozorno spremljal dobro uro in pol… recimo temu, prepucavanja med osmimi dedci in dvema damama. Na koncu sem bil kot volivec in nekdanji prvi občinski mož dokaj razočaran. Pa naj obrazložim zakaj.

Kot prvo, vzdušje v publiki je bilo več ali manj kot na stadionu ali v kaki areni. Apriorno. Razumelo se je takoj, da vsak od desetih »bojevnikov/bojevnic« je bil pripeljal svoje navijače, svoje »ultrase«, kdo več, kdo manj, pri katerih je bilo dovolj, da je rekel »živijo« in prejel buren aplavz ter vriske oboževanja. Vsebina njegovega sporočanja skorajda ni igrala vloge.

Kot drugo, in to sem najbolj pogrešal, nihče ni rekel ene o prihodnosti Kopra v luči dejstva, da gostimo edino pristanišče v državi, ki ob geopolitičnih turbulencah časa, ki ga živimo, utegne postati pomemben akter pri stopnjevanju oboroževanja in militarizacije Slovenije ter širše regije, pri transportu, skladiščenju in pretovarjanju morda tudi orožja za množično uničevanje, od jedrskega do kemijskega in biološkega?! Ne ve se, kaj je vse v zabojnikih, ki prihajajo in odhajajo. Pa ja, so se domači luški delavci - naj se jim kot zaprisežen mirovnik zahvalim - pridružili nedavnemu protestu sto tisočih kolegov stotih pristanišč v 22 državah po vsem svetu, najbolj množično v Sredozemlju, v okviru mednarodnega dneva ukrepanja proti pospešeni militarizaciji, trgovanju z orožjem in uporabi transportnih poti za oskrbo oboroženih spopadov, predvsem v znak solidarnosti s Palestino. In Koprčanke/Koprčani so kak teden nazaj izžvižgali ne samo nezaželenega govornika, velikega prijatelja klavca iz Gaze, ob 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 25. oktobra 1991 leta, ampak tudi poudarjeno militaristično ikonografijo, ki jo je našemu mestu vsilil vladni organizacijski odbor. Pričakoval sem, pa vem, da nisem bil sam v dvorani, da bodo tekmeci o vsem tem vendarle kaj povedali, se do teh rečeh opredelili, sporočili pristaniškim delavcem da so protestirali upravičeno in jim izrazili solidarnost, ali pač?! Naj spomnim, zlasti ob vprašanju voditelja večera vsem desetim, kaj bi storili takoj ko bi se znašli na čelu občine, v prvih tednih, da smo bili pred 36 leti, maja ’90, že na prvi delovni seji občinske Skupščine, sprejeli Izjavo o demilitariziranem statusu Kopra, zanimivo da soglasno, z glasovi tudi iz stranke, ki sedaj vodi nacionalno vlado in troši največ denarja davkoplačevalcev za oboroževanje. Napovedovala je nekako vseslovensko Deklaracijo za mir, ki je, s prvopodpisanim predsednikom Predsedstva, Milanom Kučanom, zablestela 7. februarja ’91. Sprejmem ugovor, da se listini nista prijeli, glede na to kar je njima sledilo - intervencija JLA in desetdnevna vojna - in da o rečeh, kot sta varnost in obramba države ne morejo odločati župani ali občinski sveti, toda gre za vprašanje vrednot s katerimi se poistovetimo in ki tvorijo duh, razpoloženje, težnje in pričakovanja ljudi v slehernem lokalnem okolju. Nam ne more biti vseeno, ali bomo preko našega prostora posredno ali neposredno prispevali k genocidom, vojnim zločinom in sicer medčloveškemu pobijanju kje drugje ter hranili in napajali tveganje, da vse to zlo požre tudi nas. Nenazadnje, kaj če se ob pretovarjanju zabojnika z morebitno jedrsko ali drugo ubijalsko vsebino zgodi incident in slednja začne uhajati? A sploh vemo za protokole varnostnega ukrepanja?

Ni nepomembno kar so nam predniki zapustili kot dediščino zgodovinskega poslanstva mesta in smo spisali na hrbtni steni sejne dvorane Pretorske palače: »Pax in hac civitate et in omnibus habitantibus in ea« - »Mir temu mestu in vsem njegovim prebivalcem«. Bodo pretendentki in pretendenti za županski prestol o tem kaj povedali v soočenjih, ki so do nedelje še na voljo?

 


lunedì 2 novembre 2026

Felice Ziza senza voce...

 

Sul genocidio in Palestina Ziza continua a non dire nulla

 Mentre l'Italia democratica ed empatica insorge contro il menefreghismo dei poteri e particolarmente del governo Meloni nei confronti della politica genocida di Israele, i suoi figli all'estero tacciono. Almeno cosi' da noi in Slovenia. Da chi li rappresenta al parlamento nazionale silenzio totale. Eppure sappiamo essere la nostra comunita' storicamente legata e votata ai valori della pace, della convivenza, del rispetto dei diritti umani e della vita?! 

Ho tentato due volte, con due lettere pubbliche, a carpire qualche parola di pronunciamento dalla bocca del, chiamiamolo »onorevole« Felice Ziza, visto che non l'aveva fatto di sua spontanea volonta', su come vedesse l'amichevole avvicinamento del governo da lui sostenuto, quello di Janez Janša, al criminale regime di Benjamin Netanyahu, ovvero su come potesse non esprimersi, anche come medico, sull'eccidio di 78 mila palestinesi tra cui 22 mila bambini e 16 mila donne, e sull'assassinio di oltre 1500 fra medici, suoi colleghi, paramedici, operatori umanitari, osservatori ONU e giornalisti pure occidentali. E c'e' di piu' e di peggio. La Meloni mantiene comunque una certa distanza dal premier israeliano, consapevole del peso che ha l'accusa di crimini di guerra mossa sul suo conto dalla Corte penale internazionale. Janša invece se ne sbatte ed esterna con forza la sua personale amicizia con Netanyahu. Lo ripeto, chi tace acconsente! E Ziza non mi smentisce. Per cui scrivo a voi, cari elettrici ed elettori, che l'avete riconfermato alla Camera di stato, chiedendovi se il suo silenzio vi pare giusto e opportuno? 

Assieme al collega ungherese Ferenc Horvath si e' visto venerdì scorso col capo diplomazia Tone Kajzer per definire i termini di un accordo formale di cooperazione col governo anche in politica estera. Il ministro ha appoggiato la loro proposta di un coinvolgimento diretto delle rispettive comunità nazionali nelle relazioni diplomatiche e negli incontri interstatali, specie se sui temi loro riguardanti, e non e' mancato addirittura l'invito ai nostri connazionali con dovuto titolo di studio, ad accedere all' Accademia diplomatica del Ministero degli affari esteri. Lodevole, ma mi son subito chiesto il perche'? Per farne dei Kajzer di lingua italiana e magiara? Per insegnar loro a sostenere e giustificare politiche come quelle dell'attuale Israele o dell'attuale amministrazione Statunitense ed a ritenere giusto aggredire chi non si inchina al volere dei potenti? 

Non scordiamocelo. All'ultima risoluzione ONU di richiamo agli Stati Uniti e ai regimi vassalli di smetterla col soffocante blocco di Cuba, tra i 17 paesi che le hanno votato contro anche la Slovenia. La maggioranza UE a favore, astenute Croazia e Italia. Vergognoso! E vergognoso, Ziza, che lei faccia comunella e la voglia fare anche formalmente, con chi giustifica e supporta queste politiche disumane e criminali! 

Se ho rotto le scatole ancora a qualcuno fra le lettrici e i lettori della Voce, chiedo scusa, ma non potevo rimanere zitto.