Pritajen državni udar kot intimna opcija?
Najprej glasen BRAVO podpisnikom nedavnega POZIVA
SLOVENSKI JAVNOSTI (Dnevnik, 13.11.2026), z Janezom Butaro na čelu. Gre za
veterane vojne za Slovenijo, ki si zaslužijo spoštovanje in pozornost. Vsemu
kar so zapisali se pridružujem! Tudi kot aktivni udeleženec v tej vojni v vlogi
mirovnika v Kopru – pogajalca z JLA - ki je šla tako v nos aktualnemu premierju
a bila močno cenjena in nagrajena s strani mojih someščank in someščanov.
Dodal pa bom k očitkom in svarilom podpisnikov o tem,
kako današnja oblast vodi državo k razkroju, še najnovejša pricurljala vest, da
bi z novim odlokom o Svetu za nacionalno varnost izločila iz seznama vabljenih
na njegovih sejah, poleg predsednika Državnega zbora in vodje opozicije, tudi
predsednika, oz. predsednico Republike, torej vrhovno poveljnico obrambnih sil.
Premier Janša, zavedajoč se morda teže tovrstnega posega, je pohitel z
zagotovilom, da sprememb dosedanje ureditve ne bo, da vse ostane kot je, a pred
nami je referendum o interventnem zakonu, ki zagovornikom ne dopušča zdrsov. Vsakršno
dodatno vznemirjenje volilnega telesa bi se jim lahko maščevalo. Osebno sem pod
Janševemu demantijem, med vrsticami, začutil opustitev besede »zaenkrat«…
sprememb ne bo, ob tem da mu težko verjamem tudi, ko izreče »Dober dan«.
Ob pospešeni militarizaciji države, stotinah
milijonov, ki dodatno gredo SV in Natu, na račun slabenja zlasti socialne in
zdravstvene blagajne, ob privilegiranju Policije pri plačni reformi v javnem
sektorju, in ne dvomim, da bo kmalu sledila podobna poteza še pri Slovenski
Vojski, ob napadih na sodstvo, RTV in na druge nadležne medije ter na nevladne
organizacije in sindikate, nenazadnje ob simpatiziranju, prijateljevanju in
zgledovanju po avtoritarnih praksah vladanja vse okoli nas, vidim morebitno izključevanje
parlamenta ter same predsednice iz procesa odločanja o domači varnosti kot
poskus pritajenega državnega udara, na poti k Janševi »intimni opciji«,
to je k »drugi republiki«.
Predsednika DZ in Republike, tako v pricurljanem
predlogu, bi sicer lahko sodelovala na sejah SNAVa, a le če izrecno vabljena s
strani predsedujočega, to pa je predsednik vlade. Arbitrarno. Če sta torej »naša«,
da, če nista pa ne!
Kot razloge za to spremembo pisec odloka navaja vse
bolj kompleksno varnostno okolje, potrebo po učinkovitejšem in bolj usklajenem
odzivanju državnih organov na sodobne varnostne grožnje ter krepitev vloge
sekretariata sveta in njegove operativne skupine, s čimer sporoča parlamentu in
predvsem predsednici Republike, da sta pri sprejemanju odločitev o tem prej
cokla, ovira, nebodigatreba, kot korist in nujna deležnika. Da sodita zraven le
še na ceremonialih in slavnostnih postrojenjih.
Državnemu zboru se tako omejuje vloga nadzornika nad
varnostno politiko, predsednici pa poveljevanje oboroženim silam.
Tu že ni več heca, spoštovani ljudje! Povejmo tem
gospodom, da tovrstne zamisli ne sodijo k demokratičnemu redu! Kako? S pozivi,
odzivi, protesti – upam, da se bomo čimprej zbudili, recimo pri RTV prispevku,
oz. proti črtanju njegovega obveznega plačevanja, tako kot na Češkem, kjer je
narod razumel, da gre za odvzem avtonomije prvemu nacionalnemu mediju in za njegovo
podrejanje vladni avtoriteti! – in predvsem z čim večjo udeležbo na decembrskem
zakonodajnem referendumu nasprotnikov interventnega zakona! RECIMO TAKI
POLITIKI NE! Če SDS in vazali, z gospodarstveniki vred, pri tem odločanju
slučajno zmagajo, bo vlada dobila krila tudi pri totalnem izobčenju, z
institutom ustavne obtožbe, do svojih umazanih rabotov tečne,
nekooperativne in zato nezaželene ge. Nataše Pirc Musar, ter splavljenju »Druge
Republike«, podobno kot se je zgodilo 1933 leta v Nemčiji s pokopom Weimarske.
Vemo kaj je sledilo. 6.decembra torej ODLOČEN PROTI!
