Gremo k "Janševi republiki"?

 

Pritajen državni udar kot intimna opcija?

Najprej glasen BRAVO podpisnikom nedavnega POZIVA SLOVENSKI JAVNOSTI (Dnevnik, 13.11.2026), z Janezom Butaro na čelu. Gre za veterane vojne za Slovenijo, ki si zaslužijo spoštovanje in pozornost. Vsemu kar so zapisali se pridružujem! Tudi kot aktivni udeleženec v tej vojni v vlogi mirovnika v Kopru – pogajalca z JLA - ki je šla tako v nos aktualnemu premierju a bila močno cenjena in nagrajena s strani mojih someščank in someščanov.

Dodal pa bom k očitkom in svarilom podpisnikov o tem, kako današnja oblast vodi državo k razkroju, še najnovejša pricurljala vest, da bi z novim odlokom o Svetu za nacionalno varnost izločila iz seznama vabljenih na njegovih sejah, poleg predsednika Državnega zbora in vodje opozicije, tudi predsednika, oz. predsednico Republike, torej vrhovno poveljnico obrambnih sil. Premier Janša, zavedajoč se morda teže tovrstnega posega, je pohitel z zagotovilom, da sprememb dosedanje ureditve ne bo, da vse ostane kot je, a pred nami je referendum o interventnem zakonu, ki zagovornikom ne dopušča zdrsov. Vsakršno dodatno vznemirjenje volilnega telesa bi se jim lahko maščevalo. Osebno sem pod Janševemu demantijem, med vrsticami, začutil opustitev besede »zaenkrat«… sprememb ne bo, ob tem da mu težko verjamem tudi, ko izreče »Dober dan«.

Ob pospešeni militarizaciji države, stotinah milijonov, ki dodatno gredo SV in Natu, na račun slabenja zlasti socialne in zdravstvene blagajne, ob privilegiranju Policije pri plačni reformi v javnem sektorju, in ne dvomim, da bo kmalu sledila podobna poteza še pri Slovenski Vojski, ob napadih na sodstvo, RTV in na druge nadležne medije ter na nevladne organizacije in sindikate, nenazadnje ob simpatiziranju, prijateljevanju in zgledovanju po avtoritarnih praksah vladanja vse okoli nas, vidim morebitno izključevanje parlamenta ter same predsednice iz procesa odločanja o domači varnosti kot poskus pritajenega državnega udara, na poti k Janševi »intimni opciji«, to je k »drugi republiki«.

Predsednika DZ in Republike, tako v pricurljanem predlogu, bi sicer lahko sodelovala na sejah SNAVa, a le če izrecno vabljena s strani predsedujočega, to pa je predsednik vlade. Arbitrarno. Če sta torej »naša«, da, če nista pa ne!

Kot razloge za to spremembo pisec odloka navaja vse bolj kompleksno varnostno okolje, potrebo po učinkovitejšem in bolj usklajenem odzivanju državnih organov na sodobne varnostne grožnje ter krepitev vloge sekretariata sveta in njegove operativne skupine, s čimer sporoča parlamentu in predvsem predsednici Republike, da sta pri sprejemanju odločitev o tem prej cokla, ovira, nebodigatreba, kot korist in nujna deležnika. Da sodita zraven le še na ceremonialih in slavnostnih postrojenjih.

Državnemu zboru se tako omejuje vloga nadzornika nad varnostno politiko, predsednici pa poveljevanje oboroženim silam.

Tu že ni več heca, spoštovani ljudje! Povejmo tem gospodom, da tovrstne zamisli ne sodijo k demokratičnemu redu! Kako? S pozivi, odzivi, protesti – upam, da se bomo čimprej zbudili, recimo pri RTV prispevku, oz. proti črtanju njegovega obveznega plačevanja, tako kot na Češkem, kjer je narod razumel, da gre za odvzem avtonomije prvemu nacionalnemu mediju in za njegovo podrejanje vladni avtoriteti! – in predvsem z čim večjo udeležbo na decembrskem zakonodajnem referendumu nasprotnikov interventnega zakona! RECIMO TAKI POLITIKI NE! Če SDS in vazali, z gospodarstveniki vred, pri tem odločanju slučajno zmagajo, bo vlada dobila krila tudi pri totalnem izobčenju, z institutom ustavne obtožbe, do svojih umazanih rabotov  tečne, nekooperativne in zato nezaželene ge. Nataše Pirc Musar, ter splavljenju »Druge Republike«, podobno kot se je zgodilo 1933 leta v Nemčiji s pokopom Weimarske. Vemo kaj je sledilo. 6.decembra torej ODLOČEN PROTI!