Zakaj se naftni derivati dražijo?

 

Energetska draginja in minister Kajzer…

Čemu tak naslov? Kaj imata skupnega naraščanje cen pogonskih goriv in naš zunanji minister? Veliko, če ne vse, kar velja več ali manj za vse njegove kolegice/kolege po Evropi in Natu, ter seveda še bolj za njihove delodajalce, oz. predsednike vlad, ki so glavni odločevalci pri kreiranju razmer kjer poganjajo korenine vse ekonomske, družbene, okolijske in varnostne krize. Pa ne izvzemam iz te odgovornosti odločevalce iz nasprotnih bregov. Hranijo se vzajemno s politikami, ki so gotovo zgrešene in škodljive, Če - in smo pri prvem od neskončnih Če-jev! - svoje narode in človeštvo v celoti potiskajo v vse večjo negotovost in brezperspektivnost, da ne rečem k zatonu. No, privoščim si domačega ministra, ker je korektno, da najprej pometemo pred lastnim pragom, a predvsem, ker je klasičen primer nosilca zgrešene in škodljive zunanje politike - primer: udarja z vso sovražno ostrino po ruskih kršitvah mednarodnega prava, enakovredne ali še hujše Izraelske in ameriške pa bi prijateljsko reševal z dialogom in tiho diplomacijo?! Enako njegov šef, ki Generalni skupščini OZN pridiga o doslednosti, o nujnosti enakih standardov, o zavrženosti da »stalna članica VS s pravico veta (Rusija kakopak) napade kako drugo državo«, a ene ni rekel o napadih ZDA na Iran, na Venezuelo in še kje.

Dizel, bencin in kurilno olje se nam torej dražijo s čimer narašča tudi življenjska stiska vsakogar, ki ne sodi k elitam (95% svetovne populacije). Pa si povejmo zakaj je temu tako?! Politiki in osrednji mediji ponavljajo že iztrošeno frazo: »Zaradi globalnih razmer«. Moj odgovor je drugačen: zato, ker te razmere nam jih ne vsiljuje Bog, ampak jih ustvarja človek, konkretno odločevalci, od Trumpa do Putina, od Rutteja do Leynove, vse do naših doma, da jih ne naštevam. Tudi Če vsem tem gospodom in damam verjamemo, da nam hočejo samo dobro, priznajmo si, da so na fizikalni zakon o vzajemnem učinku, v metaforičnem smislu, o vzrokih in posledicah, pozabili. Pa ja, zaboga, Če ostajam pri Rusiji in Ukrajini, bi morali vedeti, z vsemi svetovalci, strategi in analitiki, ki jih imajo ob sebi, kaj bo sledilo kaznovalnim ukrepom proti Rusom in oboroževanju Ukrajincev?!

No, da ne gremo k Adamu in Evi in njuni prepovedani jabolki , oz. k večni dilemi o kuri in jajcu, ustavimo se v čas, ki se ga odrasli še pomnimo. In si dovolim naslednjo razlago tega kdo je bil prvi, ki je zasadil lopato pri zorenju sedanjih razmer?! Pa začnimo s Čeji. Če bi se Nato držal zagotovil danih sovjetskemu voditelju Gorbačovu februarja 1990 - več kot jasen takratni ameriški zunanji minister James Baker: »not one inch eastward« (niti ped proti vzhodu), kar je kasneje potrdil še zahodnonemški kancler, Helmut Kohl - in zlasti ne silil k Ukrajini, kolikor si že ona to želela, in Če ne bi nova Kijevska oblast 2014, avtohtonim Rusom v Donbasu (40% celotne populacije) oklestila jezikovne in druge pravice, ali, Če stopimo bližje, v letnico 2022, ko je bila ruska agresija na Ukrajino že začela, Če bi marca Volodimir Zelenski podpisal s strani pogajalcev v Carigradu že sklenjen mirovni dogovor, bi danes imeli mir, Ukrajino še vedno znotraj mednarodno priznanih meja, na tisoče rešenih življenj, velikega vzhodnega soseda še vedno za znosnega partnerja in bi od njega še naprej kupovali cenene energente.

Drugi razlog njihovega draženja je skupna agresija ZDA in Izraela na Iran, nič manj nezakonita kot ruska na Ukrajino. Če je ne bi agresorja izvedla, Hormuška ožina se ne bi dodatno ožila in celo zaprla, kar pomeni da bi tankerji plovili še naprej nemoteno. Pa še Hutijevci ne bi ostrili razmer v Bab el Mandebu. In Če bi bili v Evropi analitično vešči in dosledni ter bi iz tega naslova vsaj okregali ZDA in seveda kaznovali Izrael še zaradi genocida v Gazi in nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu, bi se lahko pohvalili z večjo kredibilnostjo pri prispevanju k bolj zgledni in pravični podobi sveta.

Res pa je tudi, da Če narodi ne bi volili in zaupali takim odločevalcem, se vse to ne bi zgodilo. Ergo, krivi smo mi, volivke in volivci! Izbrali smo slabo, Če nam cene življenja gredo gor. Pa tako, le mimogrede: draginja je bagatelna posledica odločitev naših izbrancev. Vse bližje smo jedrski in podnebni apokalipsi, Če - in ta je moj zadnji -  takim politikam ne bomo enkrat končno in predvsem pravočasno rekli, dovolj!

 

Bipolarne motnje tudi v Bruslju

 

Molk kot dodana vrednost…

Dozdeva se mi pomen TIHE diplomacije, s katero veselo maha, ne vem pa koliko prepričano, aktualni minister za zunanje in evropske zadeve, Tone Kajzer. Karkoli počnejo izraelski prijatelji - v Gazi, tudi v času premirja, par pobojev tu, par tam, izjave o koristnosti pokončanja 20 do 30 Palestincev na dan, napadi judovskih kolonov pod zaščito vojske na Palestince v »Judeji in Samariji«, kot Netanyahujev režim imenuje mednarodno poimenovan Zahodni breg, česar naš premier očitno več ne sprejema glede na to, da tudi sam govori o Judeji in Samariji, pa morilski upadi v Libanonu in še kaj… - mi ostanimo TIHO, ker je to »dodana vrednost«. A vas ni sram, bi dejal Jaša Jenull.

No, dodane vrednosti ne bi doprinesla - pravi minister -  skupna obsodba Evropske Unije izraelskega nadaljevanja nezakonitega naseljevanja Zahodnega brega, z izganjanjem staroselcev, ki bi jo nedavno sprejeli na Evropskem svetu, če je Slovenije ne bi blokirala. Naš prvi veto na prvi malce bolj kritični odziv EU, po skoraj štirih letih, na zločinska početja Izraela nad Palestinskim ljudstvom in mednarodnim pravom. Res smo se proslavili. Toliko, da predsednik omenjenega sveta, Antonio Costa, je kar potrepljal Janeza Janšo, ko je pred dnevni prispel na Brdu pri Kranju, da bi se posvetovala o naslednjem sedemletnem proračunu unije. Močan stisk roke in velik, zadovoljen nasmeh, ki ni izdal niti drobca obžalovanja za spodletelo skupno kritiko, pa si mislim, da je Costi, mimogrede socialistu, in njegovim, ki so bili pripravili izjavo, kar prijalo, da je niso speljali do konca. Tako da pridemo do ugotovitve, da v Bruslju nimajo ene čiste o tem kako se postaviti do kršiteljev vrednot in načel, na katerih pravimo Evropejci, da temelji naša skupna družina. Islandci so morda to zaznali - da bi se nam pridružili so rekli »ne, hvala«.

Ko je februarja 2022 Rusija napadla Ukrajino, pa odmislimo razloge za to, je EU agresijo takoj obsodila in pričela Ruse sankcionirati na vse možne načine ter oboroževati Ukrajince, da samo še gradnja evropskega zidu po vzoru kitajskega, z dodano visokonapetostno elektrifikacijo, na razmejitveni črti manjka, morda zato ker v Bruslju še ne vedo kje ga točno locirati, oz. kako z Ukrajino, kolikor si jo že želijo k sebi. Ko je leto in pol kasneje Izrael pričel z genocidnim pohodom na Gazo - 75 tisoč pobitih civilistov, od teh 20 tisoč otrok, kar pomeni 5 krat več kot gre civilnih žrtev pripisati Putinu v Ukrajini, glede otrok pa kar 10 krat več - je EU obsodila samo teroristični napad Hamasa na jugu Izraela, ki je bil z 1200 žrtvami sprovociral odziv Izraela, s slednjim pa solidarizirala in ga celo podpirala. Šele pri nasilju na Zahodnem bregu si je tokrat drznila nekaj reči, a še pri tem, zaradi našega veta, je umolknila ter pustila na cedilu tistih par članic, kot Španija, Irska, Malta in Ciper - do prihoda nove oblasti smo bili tudi mi zraven - ki so se bile postavile na stran Palestincev in mednarodnega prava.

Nenazadnje, da v Bruslju vlada zmeda glede načelnosti v odnosu do »malopridnih režimov«, govori tudi odpoved evropske komisarke za širitev unije, naše Marte Kos, obiska v Beogradu,  zaradi, kot je pojasnila, »poveličevanja vojnega zločinca Ratka Mladiča«, na komemoracijah ob njegovi smrti. Pa se gre vprašati: Srbi naj si ne bi zaslužili članstva v EU ker slavijo nekoga, ki ga za razliko od ostalega sveta imajo za heroja - obsojen je bil 2017, zaradi poboja v Srebrenici 8372 Bošnjakov leta 1995, na dosmrtni zapor na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in ves čas do smrti tam tudi bil zaprt - Izraelci pa še vedno uživajo beneficije pridružitvenega sporazuma z unijo četudi z režimom, ki je pokončal  od 2023 dalje devet krat več civilistov med Palestinci in  dva njegova vodilna z Netanyahujem na čelu, bremeni zaporni nalog s strani Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na območju Gaze. Povrh vsega, medtem ko Kosova ne gre v Srbijo, ker častijo Mladiča, in pokaže neko načelnost, kolega Costa pride v Slovenijo in navdušeno treplja po rami nekoga ki časti prvega izraelskega zločinca in ki je preprečil, da bi vsaj enkrat Evropejci slednjega potegnili za uho. Kako to? Mislim da Islandcem, ki nočejo k nam, ne gre ničesar zameriti.