Bipolarnost naše zunanje politike do ukrajinske vojne?
Vlada, ki nam trenutno vlada in koalicija strank, ki
jo drži pokonci, s prisklednikom vred, ene same doslej ni storila tako kot… Bog
zapoveduje, če naj ostanem znotraj gabaritov, ki nam jih določa premier, da so
krščanske vrednote naš civilizacijski temelj. Zadnji po vrsti, pa odmislim
posvetovalni referendum o svojem že sprejetem zakonu, ki po 24 letih izloča
prebivalce tretjih držav iz lokalnih volitev, ukinitev lani ustanovljene
Akademije znanosti za trajnostni razvoj - zanikovalcem človekove odgovornost
pri podnebnih spremembah je trajnostni razvoj očitno bolj postranskega pomena -
in pa še ena odločitev ministra za šolstvo Boruta Rončeviča, da na prvi dan
šole prvošolci ob slovenski zastavici, ki je bodo seveda veseli, prejmejo tudi
izvod Ustave. Ko sem o tem slišal in prebral nisem vedel ali se zjokati, ker
tonemo vse globlje, ali smejati, ker smo že pri smešnicah. Otrokom, ki še črk
ne poznajo, podarjati Ustavo ter njihovim učiteljem z okrožnico zaukazati, da
se jo naučijo na pamet, da jih bodo lažje »spodbujali k razumevanju
pomena ustavnih vrednot, državljanske odgovornosti, aktivnega državljanstva in
sodelovanja v demokratični družbi«, ob tem, da še sami odrasli in večinoma
izobraženi ministri in ministrice sedanje vlade ter podporni kolegice in kolegi
v Državnem zboru ustavnih določil skorajda ne poznajo, je vrh bebavosti, poleg
metanja 40 tisoč evrov stran, kolikor je realizacija te zamisli stala. No,
tolaži vsaj to, da Ustave minister ni nadomestil s Svetim pismom ali
Evangelijem.
Toda o nečem drugem bi pobaral predsednika vlade,
Janeza Janšo, in še posebej zunanjega ministra, Toneta Kajzerja. Uganite o čem?
O odnosu do Izraela in njegovih zločinov do Palestincev? Ne, ker vlada niti ne
skriva, da početja režima Benjamina Netanyahuja brezpogojno podpira - v Bruslju
je včeraj celo posegla po vetu, da bi onemogočila skupno obsodbo EU širjenja nezakonitih
izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Janšo in Kajzerja sprašujem o
odnosu do vojne v Ukrajini, ki s prihodom med odločevalci Zorana Stevanoviča,
ni več jasen in razumljiv. Po eni strani oblast prisega na Ukrajino in na njeno
zmago v spopadu z Rusijo ter ji zato obljublja vso možno podporo in pomoč ter
se z Moskvo ne pogovarja, tako kot ostale članice Nata in Evropske unije -
politika, ki je doslej le podaljševala vojno in kopičila njene posledice! - po
drugi strani pa prvi mož Državnega zbora in po položaju druga najvišja funkcija
v državi, Zoran Stevanovič, se z Moskvo pogovarja, konkretno s ruskim kolegom,
predsednikom Dume, Vjačeslavom Volodinom, in čaka na njegovo povabilo da odleti
k njemu na obisk. Dvomim, da mu bo prenesel stališče vlade in mu zabičal ali ga
ponižno zaprosil da z agresijo prenehajo ter se v celoti umaknejo iz Ukrajine.
Naj takoj povem, da bom to pot, če se bo zgodila in se
primerno zaključila, pozdravil, ker bo končno, po pol petem letu, znova oživela
prepotreben dialog z ruskimi oblastmi. Rad bi tu spomnil na to kar nas vsakič,
ko je o tem povprašan, nekdanji predsednik republike, profesor Danilo Turk,
posvari o nujnosti pogovorov, ker da »samo s sankcijami in demoniziranjem
Rusije, ne gremo nikamor!«. Enako pozivamo že od neuspeha dogovora iz
Carigrada marca 2022, mirovniki, ki se občasno oglašamo v medijih.
Torej bravo, sicer katastrofalnemu predsedniku
parlamenta, najslabšemu doslej v zgodovini osamosvojene republike, če uresniči
svojo napoved in se v Moskvi vede bolj spodobno kot se doma.
Čudi pa ob vsem tem molk Janeza Janše, toliko bolj ko
njegovi v Državnem zboru namigujejo in celo obtožujejo predsednico Republike,
Natašo Pirc Musar, vohunjenja v korist Rusije, samo zato ker prijateljuje z
nekdanjo kolegico pri kegljanju, slovenko ruske narodnosti in z dvojnim potnim
listom, Viktorijo Krivolucko, nekoč v razmerju s vodjo slovenskih obveščevalcev
v času Demosove vlade, torej tudi z Janševo udeležbo, Romanom Jegličem. To
prijateljstvo naj bi bilo sporno in sumljivo, oz. varnostno tvegano, pogovori
Stevanoviča kar z ruskim vrhom pa ne. Kako naj temu porečemo? Drugega odgovora
kot to, da je oblast zapadla, glede te vojne, v bipolarno motnjo, ne najdem. In
podobno pričakujmo pri članstvu v Nato. Naj še referendum o tem uresniči
Stevanovič, pa mu bom oceno popravil na 2!
Nessun commento:
Posta un commento