Jugoslavije
ni več. Gre za…. Izrael
»Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo« - sporoča premier predsednici, jezni zaradi
slovenskega onemogočanja skupne obsodbe Evropske unije širjenja nezakonitih
judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Zasluži si odziv v enakem slogu: »Slovenije
ni več, gre za Izrael«, g. Janša! In to dobro veste. Ali prijatelju Natanyahuju
poravnavate dolgove v zvezi z Črno kocko in morda še čem, ali ste tudi sam
prepričan, da s Palestino ravna prav, da je bilo pokončanje 75 tisoč civilistov,
od teh 22 tisoč otrok, v Gazi, le kolateralna škoda, ali kot se temu reče, »nujno
zlo«, ki jo gre pripisati Hamasu, to veste samo vi.
Sicer je omenjena blokada skupnega odzivanja EU na
zadnje zločine Izraela proti Palestincem, zadnja v seriji odločitev vaše vlade
in koalicije, s priskledniki vred, ki normalnemu, zdravemu razumu jemljejo sapo:
posvetovalni referendum o zakonu, ki ste ga že sprejeli in ki samo še čaka na
presojo Ustavnega sodišča, ukinitev lani ustanovljene Akademije znanosti za
trajnostni razvoj - kot zanikovalcu človekove odgovornost pri podnebnih
spremembah tudi trajnostni razvoj vam pomeni bolj malo - in pa odločitev
ministra za šolstvo Boruta Rončeviča, da na prvi dan šole prvošolci, ob
slovenski zastavici, ki je bodo seveda veseli, prejmejo še izvod Ustave. Otroci,
ki še brati ne znajo, naj bi se podučili o »ustavnih vrednotah, državljanski
odgovornosti, aktivnem državljanstvu in o sodelovanju v demokratični družbi«?!
Ko sem o tem slišal in prebral nisem vedel ali se zjokat, ker tonemo vse
globlje, ali smejati, ker smo že pri smešnicah. Če že potrebujemo več znanja o
Ustavi, naj minister raje poskrbi za primeren osvežilni tečaj svojim kolegicam
in kolegom tako na vladi kot v Državnem zboru, z vami vred, ki kažete pri tem
velike vrzeli. No, tolaži vsaj to, da temeljne listine države minister ni
nadomestil s Svetim pismom ali Evangelijem.
Toda še o nečem bi vas, g. premier, in z vami, če kaj
pomeni, zunanjega ministra, Toneta Kajzerja, pobaral, o odnosu do vojne v
Ukrajini, ki s prihodom med odločevalci Zorana Stevanoviča, ni več jasen in
razumljiv. Po eni strani prisegate na Ukrajino in na njeno zmago v spopadu z
Rusijo ter ji zato obljubljate vso možno podporo in pomoč ter se z Moskvo ne
pogovarjate, tako kot ostale članice Nata in Evropske unije, kar le podaljšuje
in ekshalira vojno ter kopiči njene posledice, po drugi strani pa prvi mož
Državnega zbora in po položaju druga najvišja funkcija v državi, ter vaš najtesnejši
zaveznik, Zoran Stevanovič, se z Moskvo pogovarja, konkretno s ruskim kolegom,
predsednikom Dume, Vjačeslavom Volodinom, in čaka na njegovo povabilo da odleti
k njemu na obisk. Dvomim, da mu bo prenesel ter zagovarjal stališče vlade,
oziroma zabičal ali ga vsaj ponižno prosil da Rusija z agresijo preneha ter se
v celoti umakne iz Ukrajine?!
Naj pri tem povem, da bom to pot, če se bo zgodila in
se primerno zaključila, pozdravil, ker bo končno, po pol petem letu, znova oživela
prepotreben dialog z ruskimi oblastmi, ker da, kot pravi profesor mednarodnega
prava, Danilo Turk in nekdanji predsednik republike, »samo s sankcijami in
demoniziranjem Rusije, ne gremo nikamor«.
Torej bravo, sicer katastrofalnemu predsedniku
parlamenta, najslabšemu doslej v zgodovini osamosvojene republike, če uresniči
svojo napoved in se v Moskvi vede bolj spodobno kot se doma.
Čudi pa ob tem vaš molk, toliko bolj ko vaši bojevniki
v Državnem zboru namigujejo in celo obtožujejo predsednico Republike vohunjenja
v korist Rusije, samo zato ker prijateljuje z nekdanjo kolegico pri kegljanju, Slovenko
ruske narodnosti in z dvojnim potnim listom, Viktorijo Krivolucko, nekoč v
razmerju s vodjo slovenskih obveščevalcev v času Demosove vlade, v kateri ste
bil tudi vi, g. Janša, Romanom Jegličem. To prijateljstvo naj bi bilo sporno in
sumljivo, oz. varnostno tvegano, pogovori Stevanoviča kar z ruskim vrhom pa ne.
Kako naj temu porečemo? Drugega odgovora kot to, da ste kot oblast zašli, glede
te vojne, v bipolarno motnjo, ne najdem. Pa lep dan.
Nessun commento:
Posta un commento