Bomo
že enkrat rekli Trumpu Trump?
Berem: »Evropa svari Trumpa pred
napadom na Irak«. Lepo, si mislim, morda ji bo ameriški predsednik vendarle
prisluhnil in odmislil nadaljnje grožnje Teheranu. Saj smo vendarle zavezniki,
partnerji, prijatelji?!
A me nemudoma predrami zgodovina tega
partnerstva odkar je v Beli Hiši omenjeni model. Kolikokrat mu je Evropska
unija povedala kaj si o njegovih napovedih že v volilni kampanji in dejanjih kasneje
misli, kolikokrat ga je prosila, da tega ali onega ne bi storil, ker v škodo
tako njenim interesom kot stabilnosti, miru in prihodnosti sveta, kolikokrat
ga pozvala k zavezanosti k multilateralizmu in mednarodnemu dialogu in kolikokrat se je on odzval primerno? Ne pomnim.
Še s Severno Korejo je vzpostavil
link, potem, ko ga je k temu pozval Kim Džong-un.
Umaknil se je s Pariškega podnebnega
dogovora, znanstvenikom, ki nas opozarjajo, da ima človeštvo še največ 15 let
časa da preide k radikalnim ukrepom za zmanjševanje toplogrednih emisiji
odgovarja, da jim ne verjame, ker da mu je jasno, da za vse to človek ni kriv,
EU ve dobro da to pomeni nezmožnost uresničitve v Parizu dogovorjenih in v
Katovicah potrjenih ciljev glede zajezitve segrevanja ozračja, kasira še,
zavoljo Trumpovega umika tudi iz jedrskega sporazuma z Iranom, oziroma z
reaktivacijo sankciji zoper to državo, neposredno škodo svojemu gospodarstvu, a
se mu še vedno klanja. Da, tu pa tam mu pove, da se z njim ne strinja, da bi
kazalo ravnati drugače, a nima poguma, da bi se zase in nenazadnje za
preživetje planeta, postavila bolj odločno. Za veliko manjše grehe Rusije teh
zadržkov ni. Celo dražji plin je pripravljena uvažati iz ZDA in opustiti
cenejšega iz Rusije, da se Trump ne bi preveč razhudil.
Mene je kot Evropejca sram! In tudi
kot državljan Slovenije, da ne zmoremo ene malce bolj ostre in kritične
povedati čez-atlantskemu partnerju: o podnebju, Iranu, Palestini, Venezueli,
novemu oboroževanju, trgovinskih vojnah, multilateralizmu itd… Edino kar smo
zmogli je prepoved nočnega streljanja na Počku, ki je nekoliko zmotila ZDA, češ
vojaške vaje morajo čimbolj odražat dejanska stanja ob morebitni vojni in se
morajo zato odvijat tudi ko ljudje spijo. Če to ne bo možno - so rekli ameriški
oficirji - bodo naši vojaki šli drugam!
»Bravo Karl!« - sem vzkliknil. Vsaj
to. A ne morem nehat sanjat o tem, da bo dozorelo spoznanje tako pri oblasti
kot pri ljudstvu, da gremo že enkrat iz Zveze NATO in si nadenemo status
nevtralnosti po vzoru Avstrije, Švice, Finske, Švedske in še katere članice EU.
Ne bo ne nočnega streljanja, ne potrebe po zviševanju sredstev za to
zavezništvo, ne sodelovanja pri tveganjih in spornih mednarodnih misijah. Pa še
podpisali bomo z manj strahu in pomislekov, pogodbo OZN o prepovedi jedrskega
orožja ter rekli Trumpu Trump!
