»Interventni«
referendum o prihodnosti RS…
… o kratkoročni, triletni in pol, več ali manj, do
naslednjih rednih volitev, če bo seveda aktualna koalicija oddelala mandat v
celoti, prihodnost, ki pa utegne učinkovati tudi dlje, dolgoročno, če bodo
njene posledice trdovratne in težje odpravljive. O tem se bomo 6. decembra
odločali na zakonodajnem referendumu o znamenitem »omnibus«
zakonu, o zakonu, ki nosi uradni naslov: Zakon o interventnih ukrepih za razvoj
Slovenije (ZIURS). Gre, kot vemo, za vrsto načrtovanih rešitev, ki so bile
snovane in sprejete ekspresno hitro, še preden se je vlada konstituirala, mimo
širše strokovne in politične razprave, mimo Ekonomsko-socialnega sveta in ki so
vse prej kot prepričale dober del javnosti, najmanj pa reprezentativne, torej
glavne sindikate, kajti so bili prav oni pobudniki referenduma in zbiralci za
razpis potrebnih 40 tisoč in več overjenih podpisov. Naslovili so ga slednji »Zakon
za razkroj Slovenije«, ker da pod krinko razvoja razkraja socialno državo,
siromaši javne blagajne in koristi izključno najpremožnejšim. Pa preletimo še
na hitro glavne očitke:
1. Uvedba »socialne / razvojne kapice« za
najbogatejše, ki prinaša višje neto plače približno 15.000 najpremožnejšim
prebivalcem, povprečnemu delavcu pa ničesar, hkrati pa naj bi po ocenah iz
pokojninske in zdravstvene blagajne, njima odnesel okoli 140 milijonov evrov
letno. Torej manj denarja za penzije in zdravstvo.
2. Prisilno upokojevanje in ukinitev spodbud. Gre za
določbo, po kateri bi pogodba o zaposlitvi starejšemu delavcu samodejno
potekla, ko izpolni pogoje za upokojitev, nadaljevanje dela pa bi postalo
odvisno izključno od privolitve delodajalca. Sindikati to označujejo za
prisilno upokojevanje. Obenem zakon neposredno odvzema dosedanje finančne
spodbude (npr. izplačilo dela pokojnine poleg plače) za tiste, ki želijo delati
dlje.
3. "Amerikanizacija" in privatizacija
zdravstva. Odpravlja namreč jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, ki
je bila uvedena v preteklosti. Sindikati svarijo, da bodo te spremembe
povzročile odtok zdravnikov in denarja iz javnega sistema, daljšanje čakalnih
dob ter situacijo, ko bodo morali ljudje namesto zdravstvene kartice
uporabljati kreditne ali gotovino.
4. Ogrožanje javnih financ in socialnih storitev, na
kar opozarja tudi Fiskalni svet. Gre za veliko verjetnost ogromnega izpada
proračunskih prihodkov - dodatnih 1.000 do 1.200 milijard evrov minusa pri že
hudem, 2,9% primanjkljaju v nedavno rebalansiranem proračunu 2027 -, kar se
utegne prevesti v novo zategovanje pasu in krčenje sredstev za šolstvo,
pokojnine, dolgotrajno oskrbo ter socialno varstvo.
5. Nenazadnje poglabljanje stanovanjske krize, glede
na to, da zakon znižuje dohodnino od oddajanja premoženja v najem (s 25 % na 15
%) ter zamika uveljavitev strožjih pravil za kratkoročno oddajanje stanovanj.
Nižajo se namreč stroški le najemodajalcem, ne pa najemnikom, ter zvišuje
profitabilnost nepremičninskih investicij, kar bo mlade družine še bolj
oddaljilo od lastnega doma.
Kontra vsemu temu, pa vlada, sicer slabo utemeljeno,
demantira bojazni sindikalnih central, ki jih masovno podpirajo, kar ni
nepomembno, večji del finančne stroke, civilna družba ter seveda, že zaradi
dolžnega ravnanja, tudi opozicijske stranke, in poudarja, da je treba zakon
presojati celovito ker da bodo njegovi ukrepi pozitivno vplivali na življenjski
standard, zaposlenost ter mednarodno konkurenčnost države. Kako pa ne zna
pojasniti.
Komu verjeti? No, pri meni dvoma ni. Toda ne gre pri
tem referendumu samo za usodo zadevnega zakona, gre predvsem za lakmusov papir
obstoječi oblasti, kateri ni težko pridati še nič koliko nesprejemljivih ali
vsaj vprašljivih že izvedenih oz. še načrtovanih potez, ki Sloveniji jemljejo
sloves napredne, progresivne, odprte, svobodne, kakovostno demokratične ter do
vladavine prava uvidevne družbene in državne tvorbe. Razmišljanja o prisilnem
delu prejemnikov socialne pomoči, odvzem po 24 letih veljavnosti volilne
pravice stalnih prebivalcem tretjih držav na lokalni ravni, nameravano
podrejanje javne RTV, državne volilne komisije, sodnega sveta in še vrste drugih
podsistemov lastnim interesom, da ne govorimo o nagravžnem 180 stopinjskem
preobratu zunanje politike v korist aktualnega genocidnega režima v Izraelu,
ter o zanikanju človekove odgovornosti pri podnebnih spremembah, so vsi razlogi
zakaj normalno čuteči, empatični in razmišljujoči človek mora 6. decembra
glasovati PROTI interventnemu zakonu!
Nessun commento:
Posta un commento