Njegovo veličanstvo Volodimir Zelenski…
Vsakič, ki ga videvam na srečanjih voditeljev Evropske
unije ali Nata se sprašujem, kako si ga Putin in Trump drznita pozvati k
razpisu predsedniških volitev, potem ko mu je že maja 2024 mandat potekel, ko
pa ga Evropa časti, mu priznava še vedno polno legitimiteto in mesto medse
skorajda že suverena, če ne celo apostola. Ko vstopi v dvorano le ta zasije.
Dvorjani se mu klanjajo z objemi, poljubi, močnimi stiski rok, trepljanji po
rami in podobno. Ko spregovori, stoječe ovacije. »Prišel je naš heroj,
Ukrajinec, ki nas bo odrešil Rusov! A mu moramo pomagati, ker sam tega ne bo
zmogel…«. Tudi ko teh besed ni slišati, sliši se njihov duh. In tako kot
kralj, ki od tlačanov, ko ugotovi da se mu ob razkošnem trošenju za vojne in
zabave prazni trezor, zahteva nov denar, tudi ukrajinski ad interim predsednik,
na zadnjem Evropskem svetu v Bruslju, s pozivom k dodatnim 70 milijardam evrov
v prihodnjem letu. Vodenje odpora proti Rusom ga baje stane letno 155 milijard.
Ob tem povejmo, da je delež pomoči, vojaške, humanitarne in ostale, s strani
Evropske unije, že presegel 231 milijard evrov in računa se, da naj bi nas
morebitna zmaga Ukrajine s pomočjo programa Rearm Europe stala še dodatnih 600,
tam do 830 milijard. Pa ni v tem všteta rekonstrukcija, prenova razdejane in
slabo funkcionalne države, ki bi naj bila - po oceni naše komisarke za širitev
unije Marte Kos - med kandidatkami za vstop v EU, celo najbližja temu cilju.
Razume naj kdor zmore?!
Kakorkoli že, ne pozabimo, da je ves ta denar denar
evropskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev, ki bi bil veliko koristneje
potrošen za razvoj in krepitev vseh podsistemov, oz. storitev, ki so ga za
njihovo dobrobit dolžne zagotoviti države članice. Pa ne spreglejmo tudi, da so
nam sankcije, ki smo jih sprožili proti Rusom in pri katerih še vztrajamo, hudo
podražile življenje, začenši od energentov!
No, razumljivo in pohvalno je, da skušamo Evropejci
pomagati tudi drugim, še posebej takrat, ko so žrtve nasilja in agresije, kot v
primeru ruske nad Ukrajino – Palestinci in ostali neevropski narodi si očitno
take pozornosti ne zaslužijo?! - toda manj razumljivo je, da po skoraj petih
letih vojne in relativnih spoznanj, evropski voditelji, z vsemi strategi in
analitiki ob sebi, še niso dojeli, da tovrstna pomoč, vojaška in primis, ne le
da prazni in siromaši domače blagajne, ampak še huje, podaljšuje in zaostruje
konflikt, množi smrti in trpljenje najbolj med Ukrajinci a tudi med Rusi, širi
negotovost in strah med Evropejci in nas vse hitreje bliža k morda skupnemu,
evropsko-ruskemu zlomu, iz katerega poti nazaj ne bo. Rusija je namreč
dokazala, da jo kaznovanje Evropske unije in Nata, z nenehnimi sankcijami,
oboroževanjem Ukrajine, poskusi mednarodnega izobčenja in še čem, prizadene le
do neke mere, da vse to lahko prenese brez hujših pretresov, notranjih in
zunanjih - režim ohranja podporo naroda ter krepi odnose na vzhodu in v
BRICS-u. Toda, če bi ji slučajno vojaška moč padala, če bi na ukrajinskih bojiščih
pričela izgubljati ter nazadovati od osvojenega ozemlja, oz. če bi jo z
vztrajnostjo in še večjim obsegom , posredne ali neposredne pomoči
Ukrajincem Zahod stisnil v kot, smatrajmo za zelo verjetno, da bi bil
njen odziv jedrski in če bi do tega prišlo se nikomur več ne bi pisalo dobro,
ne nam, ne njim! Za celotni svet ne vem, ker bi se zaton civilizacije lahko
omejil le na staro celino?!
A bo to enkrat, pa seveda še pravočasno, nekomu od
»Vele-Evropejcev« vendarle kapnilo?
Nessun commento:
Posta un commento