Sprašujem kandidatke in kandidate za predsednika Republike
1. Kaj menite o nedavnem Pozivu 18 podpisnic in podpisnikov vladi k
iskanju pogajalskih poti iz ukrajinske krize, namesto vztrajanja pri sankciji
in izolaciji agresorja ter oboroževanju braniteljev? In v zvezi s tem, ali
ocenjujete da bodo sklepi nedavnega vrha zveze NATO v Madridu prispevali k
umirjanju ali prej k zaostrovanju razmer okoli te krize in sicer v odnosih z
Rusijo ter na občo svetovno varnost?
2. Kako gledate na članstvo Slovenije v zvezi NATO? Naj vztrajamo pri
njem, ali bi, po 20 letih in velikih, skorajda epohalnih pretresih na
mednarodni sceni, kazalo vprašati ljudi kaj o tem menijo? Že pred
državnozborskimi volitvami smo predlagali strankam, da bi vnesli v svoje programe
razpis referenduma, vsaj posvetovalnega, o tem članstvu. Od strank, ki so
vstopile v parlament je pobudo sprejela le Levica.
3. 7. julija 2017 je Organizacija Združenih Narodov sprejela Pogodbo o
prepovedi jedrskega orožja (TPNW). Glasovalo je zanjo 122 članic svetovne
organizacije. Med temi pa ni bilo držav ki posedujejo to orožje in tudi onih
ne, ki s slednjimi institucionalno sodelujejo, kot je Slovenija v zvezi NATO.
Pogodba je z ratifikacijo 50. članice podpornice, 22. januarja lani postala
veljavna in pravnomočna. Ker je svoj čas Slovenija bila s Švedsko med
pobudnicami ideje Sveta brez jedrskega orožja, si boste prizadevali za to, da
tudi mi končno pristopimo k omenjeni pogodbi?
4. Kaj si mislite o tem, da si po tolikšnem času izraelskega trpinčenja
in podrejanja palestinskega naroda, slednji vendarle zasluži kako evropsko
priznanje njegove države? In da naj bo prva ter čimprej Slovenija, ko že
skupne, enotne odločitve EU še ni?
To so vprašanja, ki sem jih naslovil GLASU LJUDSTVA, ki tako kot pri
spomladanskih parlamentarnih volitvah, tudi tokrat, ob bližajočih se
predsedniških, pripravlja nabor izzivov za kandidatke in kandidate, ki se bodo
potegovali za oblast, kolikor jo pač v tem primeru premore predsednik Republike.
Političnim strankam je spomladi omenjeno gibanje predočilo, če me spomin
ne vara, 138 vprašanji. Videli bomo koliko jih bo tokrat in kakšna bodo.
Povabljen sem bil k sodelovanju, ko predsednica Predstavniškega doma
ameriškega Kongresa še ni bila na Tajvanu, sicer bi dodal še 5. vprašanje in to
je: Ob vseh opozorilih, celo iz samih ZDA, da bi tega ne storila ker huda in
nevarna provokacija do Ljudske Republike Kitajske, na dan ko je generalni
sekretar OZN, Guterres svet posvaril, da ga lahko en sam nesporazum pahne v
jedrsko uničenje, se je Pelosijeva vendarle podala na to pot, da bi - kot je
sama rekla - branila demokracijo. Menite da gre za plemenito in odgovorno dejanje
ali bi ga presodili kako drugače?
Kot je razvidno iz vseh petih vprašanj, sem izbral teme za katere
smatram, da so ključne za položaj, ki naj bi ga zasedla Slovenija v naslednjem
obdobju v Evropi in svetu, ali med državami, ki si dejansko želijo miru in si dosledno prizadevajo zanj, nenazadnje kot
predpogoj za kolikor toliko še uresničljivo podnebno in zeleno agendo, ali med
onimi, ki zavoljo udobnosti raje sledijo velikim, posebej še ZDA, ki jim je
glavni cilj, pa naj stane kolikor stane, uresničitev lastnih geopolitičnih in
ostalih strateških interesov. Še nihče me ni prepričal da temu ni tako.
Trenutno smo še močno zasidrani v tej drugi skupini, kot zvesti in
ubogljivi člani zveze Nato in tudi Evropske unije, ki se od prve, po
zunanjepolitičnem profilu v ničemer ne
razlikuje. Rekel bi, kolikor razberem iz dejanj vodstva in večine voditeljev
držav članic, da je prvi celo podrejena. Z ZDA pa še dodatno stavimo na
krepitev strateškega partnerstva medtem ko smo si prislužili od Rusije status
neprijateljske države. In pri vsem ni nobene razlike med sedanjo, Golobovo
vlado in prejšnjo, Janševo. Čista kontinuiteta. Edina novost, odmik od
Višegrajske skupine, ki se kot posledica razhajanj med Poljsko in Madžarsko
glede vojne v Ukrajini, itak poseda, in morda še odnos do migrantov. Zaenkrat
drugih razlik ne vidim, kar me seveda žalosti.
Ni mi treba pojasnjevati da je predsednik Republike omejen pri usmerjanju
in določanju politike države, tako notranje kot zunanje, ki se izključno
oblikuje v partnerstvu med Državnim zborom in Vlado, toda je in mora biti močna
moralna avtoriteta, s svojim mnenjem, s svojimi pogledi in tudi opozorili o tem
kar meni da je prav ali ne, oz. bolje ali slabše za skupnost, ki ji predseduje
in jo predstavlja. Nedvomno zahtevno poslanstvo, ki ga od predsednikovanja dr.
Danila Turka in še prej Milana Kučana ter dr. Janeza Drnovška osebno pogrešam,
pa verjamem da nisem sam.
Nessun commento:
Posta un commento