Bravo, Borut!
»Slovenija ceni turško mediacijo med Ukrajino in Rusijo«… Grande, Borut! Ena najboljših izjav v tvojem 8 letnem predsedovanju naši ljubi Republiki, toda ali cenimo le turška tovrstna prizadevanja, ali vsakršna? Domnevam da vsakršna, sicer pademo na doslednosti, pa se vprašam čemu ni bilo s tvoje strani pohvale do nedavnega poziva 18 uglednih predstavnic in predstavnikov domačega političnega, akademskega, družbenega prostora vladi, da bi se tudi mi podali na pot mediacije - beri, pogajanj - med vojskujočima se stranema v Ukrajini, oz. nagovorili k temu tudi partnerje v Evropski uniji in Natu? Če se že odda priznanje Turčiji, pri čemer se pridružujem, ali ne bi bilo še bolj hvalevredno in plemenito, da bi to vlogo odigrala Slovenija? Še Madžarska nas bo tu prehitela. Pa smo imeli in še imamo z novo vlado priložnost za zastavimo tudi povsem novo, diskontinuirano zunanjo politiko, ki naj bo skladna z Ustavo in koalicijsko pogodbo da »pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«.
Sledite sporočilu predsednika
Republike, spoštovani Robert Golob, Tanja Fajon, Marjan Šarec in ostali člani
vlade! Doslej ni bilo videti ničesar, razen odmika iz Višegrajske skupine, ki se
zaradi razhajanj med Poljsko in Madžarsko glede ukrajinske drame, že itak
poseda, in morda migraciji, ki bi vas razlikovalo od zunanje in varnostne
politike Janše, Logarja in Tonina. Še vedno v coni udobja, sledimo temu kar
povedo ZDA ter vodstva Nata in EU pa medtem kasiramo rusko izobčenje in to ni
dobro.
Sicer Borut Pahor odhaja in upam, da nas
bo do končnega slovesa iz Erjavčeve 17 presenetil še s kako bolj posrečeno
izjavo, potem ko je dva mandata na veliko molčal, ko bi naj spregovoril in
obratno. Prišel bo nekdo drug, ali prišla?! Vsi, ki so do sedaj najavili
interes po predsednikovem prestolu obljubljajo, da bodo bolj odzivni in glasni.
Kakorkoli že sam še ne vem, katero ime
bom 23. oktobra obkrožil, če bom sploh, vem le katera zagotovo ne bom, zato
onim, ki so mi potencialno bližje naslavljam javno že zdaj 5 vprašanj, za katera
menim, da so ključna za položaj, ki naj ga Slovenija v naslednjem
obdobju zasede v Evropi in svetu, ali med države, ki si dejansko želijo miru in
si dosledno prizadevajo zanj, nenazadnje
kot predpogoj za kolikor toliko še uresničljivo podnebno in zeleno agendo, ali
med one, ki kot sem že dejal, raje služijo velikim, posebej Združenim državam
Amerike, ki jim je glavni cilj, pa naj stane kolikor stane, uresničitev lastnih
geopolitičnih in ostalih strateških interesov.
Torej.
Prvo: Če menite, tako kot Pahor, da si
Turčija zasluži pohvalo za mediacijo, ki jo je opravila med Rusijo in Ukrajino
za deblokado žitaric v Odesi, bi nagovorili vlado in parlament, da sledita temu
vzoru in tudi Slovenijo napotita k taki vlogi, ergo podpreta že omenjen poziv 18 podpisnic in podpisnikov?
Drugo: Kako gledate na naše članstvo v
zvezi Nato? Dober del javnosti mu nasprotuje, ker v službi predvsem interesom
ZDA in orožarske industrije, ker nas vpleta v mednarodne misije, ki so prej vir
konflikta in destabilizacije kot miru, ker s širjenjem proti Rusiji nas vse
bolj izpostavlja ruskemu besu ter nenazadnje ker nas veliko stane in utegne še
bolj stati. Bi zagovarjali razpis referenduma o tem?
Tretje: 7. julija 2017
je Organizacija Združenih Narodov sprejela Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja
(TPNW). Glasovalo je zanjo 122 članic svetovne organizacije. Med temi pa ni
bilo držav ki posedujejo to orožje in tudi onih ne, ki s slednjimi
institucionalno sodelujejo, kot je Slovenija v zvezi Nato. Ker smo svoj čas bili
s Švedsko med pobudnicami ideje Sveta brez jedrskega orožja, menite da smo
ravnali prav? Opominjam, da v severnoatlantski pogodbi ni določila, ki bi
prepovedovalo nasprotovanje temu orožju in da je še vedno možno pogodbi pristopiti.
Četrto: Predsednica predstavniškega doma
ameriškega Kongresa Nancy Pelosi se je nedavno podala na obisk Tajvana kljub
vsem opozorilom celo iz samih ZDA da bi tega ne storila ker huda in nevarna
provokacija do Ljudske republike Kitajske in dan potem, ko je generalni
sekretar OZN Guterres posvaril svet, da ga lahko še en sam »nesporazum« pahne v
jedrsko uničenje. Kako ocenjujete to Pelosijevo dejanje?
In peto: Kaj si mislite o pozivih iz mnogih
sredin, da si po tolikšnem času izraelskega trpinčenja in podrejanja
palestinskega naroda, slednji vendarle zasluži kako evropsko priznanje njegove
države. In kaj o tem, da naj bo prva ter čimprej Slovenija, ko že skupne
odločitve EU še ni? Srečno.
Nessun commento:
Posta un commento