ANKARANGRAD?
Da mi ne bo kdo očital, da se ukvarjam samo s Trumpom,
podnebnimi spremembami, predsedniškimi volitvami in 2tirom…
Tokrat o nogometu, na katerega se sicer kaj pretirano ne
spoznam in zato bom vesel in hvaležen vsakršnega resnega poduka, ki me pa bega,
ko spremljam določena dogajanja, ki niso v ničemer skladna z zdravo pametjo.
Povprašal sem naokoli, da mi kdo pojasni zadevo, a prepričljivega odgovora še
nisem prejel. Govorim seveda o Ankaranu-Hrvatini, novopečenemu prvoligašu, ki
je primoran »doma« igrati v Dravogradu…v Dravogradu, na nasprotnem koncu države?!
Prebral sem vse kar je bilo objavljeno v
medijih in spoznal, da se je najprej zataknilo v samem Kopru, češ se
Ankarančani z upravljavci, oz. lastnikom stadiona Bonifika niso uspeli
dogovoriti. Nato je bila v igri Sežana, pa je tokrat župan Terčon rekel NE, kar
me, če sem iskren, preseneča in žalosti – dragi Davorin. In tik pred dvanajsto,
so jih sprejeli v Dravogradu.
A vrnimo se k izviru, v Koper. Ne poznam okoliščin
pogajanj in niti ne pogojev, ki jih je postavila, domnevam, Mestna občina, kot
lastnica objekta, da bi dovolila sosedom da bi doma igrali na Bonifiki, sklepam
pa, da so bili slednji taki, da jih Ankarančani niso mogli ali hoteli sprejeti.
Kakršnikoli so že bili so privedli do tega, da koprski stadion prvoligaškega
nogometa še dolga leta ne bo videl, da domači gledalci bodo večinoma spremljali
tekme preko tv ekranov, da se bo edini prvoligaš
iz naših krajev po eni sami sezoni, vrnil v nižji rang, ker ga bo že sama
logistika pokopala, in v državnem prvenstvu ne
bomo imeli nikogar!
Spet ne vem pod kakšnimi pogoji je gostoval v stadionu
Bonifika koprski klub, ki je letos, baje zaradi dolgov in ne transparentnega
poslovanja, izgubil licenco, a nič hujši, oz. zahtevnejši bi smeli biti ti
pogoji za sosede. Resda formalno pripadajo drugi občini, a so še vedno del
našega skupnega prostora in, ne pozabimo, za obnovo stadiona pred leti so tudi
Ankarančani kot davkoplačevalci in dolgoletni prebivalci enotne koprske občine
prispevali svoj delež.
Morebitno slabo razpoloženje župana Popoviča do Ankarana
in do vsega kar od tam prihaja se ne sme, če imamo v mislih skupno dobro,
odražati na odnose, ki jih moramo Koprčani gojiti z Ankarančani in obratno,
najmanj pa na uporabo športne, kulturne in vsakršne druga infrastrukture, ki
smo jo pridobili skupaj ali zgradili povsem na novo z namenom trženja in čim
boljšega koriščenja tudi onstran občinskih potreb.
Svoj čas smo se z sosedi južneje od Dragonje pogovarjali
kako bi storitve Splošne Bolnišnice Izola koristili pod enakimi pogoji kot
domači pacienti, bolniki iz hrvaške Istre, ter s Trstom kako bi mi lahko čim
ceneje tam odvažali in sežigali odpadke ter še z Reko o tem da bi skupaj
kandidirali za eno od ediciji Sredozemskih iger. Vse v duhu prijateljstva, sodelovanja
in dobrega sosedstva, predvsem pa s ciljem čim bolj racionalne in optimalne uporabe
vendarle omejenih resursov. Danes pa ne premoremo reči »da« in »dobrodošli« niti
našim dolgoletnim someščanom na nasprotni strani zaliva. »Damo vam Bonifiko za
simbolno najemnino evra na mesec, pod pogojem, da prevzamete vse stroške
vzdrževanja trate, tribun in slačilnic ter organizacije tekem«. Tako bi se
morala glasiti zahteva MO Koper. Nič več od tega. Govorim seveda nekoliko na
pamet, a v to smer bi morali iskati dogovor.
Ne nazadnje bi morala poseči v to zgodbo sama Nogometna
zveza Slovenije, a dlje od tega da je vzela na znanje, da je Ankaran-Hrvatini
našel dom v Dravograd in to registrirala ni šla. Amen! Enako mediji, zlasti
poročevalci, ki so se s tem kar hitro sprijaznili in ne izrekajo več niti
besedice kritike ali začudenja do odgovornih, da se ta sramota za celoten
slovenski nogomet dogaja. Kak žalostno!
Nessun commento:
Posta un commento