SE RES VRAČAMO V TRIDESETA LETA
PREJŠNJEGA STOLETJA?
Po pisanju Janeza Markeša prihaja čas, ki se ga bomo nekoč sramovali. Asocira
dogajanja zadnjih dni v Šenčurju in Logatcu – protibegunske demonstracije in to
kar se je na njih videlo - na mračna trideseta leta prejšnjega stoletja, ki jih
je zaznamoval vzpon nacizma in fašizma. Zato napoved o tem, da se bomo teh
dogodkov in časa, ki ga nakazujejo nekoč sramovali.
In kdo se bo tega sramoval? Ves slovenski narod? Vsa slovenska družba?Mnogi
bi se ga morali, po mojem, sramovati že takoj, zagotovo vsi, ki paradirajo z
domobransko, hervardovo in drugo neonacistično ikonografijo s poslanci in
zastavami SDS na čelu ali vsaj zraven, proti prihodu in namestitvi prebežnikov
in migrantov. Pa odmislimo za trenutek, da je cilj protestov – se z Markešem
strinjam - pravzaprav padec obstoječe vlade in ustoličenje Janševe. Sramovati
čemu? Ker počnejo nekaj, kar je v civiliziranem prostoru, za kakršnega se ima
evropska Slovenija, nesprejemljivo, abotno! Netijo strah in sovraštvo do
obubožanih ljudi, celo otrok, ki pri nas iščejo le pomoč in upanje v prihodnost,
in to le za skromen čas, ker so itak namenjeni drugam, samo zato ker pripadajo drugi kulturi, drugi
veri, drugim običajem, drugemu jeziku, pa imajo še nekoliko drugače
pigmentirano kožo. In to je ne le človeško sprevrženo, tudi skregano z vsemi
konvencijami in pravili medčloveškega obnašanja. Pa saj slišijo, kaj povedo na
Amnesty International, Uradu Združenih narodov za begunce, Evropski komisiji in
Evropskem parlamentu?! In doma Varuhinja človekovih pravic, Slovenska
filantropija, Rdeči križ, Karitas, Zvezi prijateljev mladine in društev
pedagoških delavcev, najbolj priljubljena televizijska in druga medijska imena.
Vodilne politike, koalicijske namreč, namenoma puščam na stran, ker si
mitingaši s Šenčurja in Logatca že tako in tako prizadevajo za njihovo kožo,
toda prisluhnili naj bi vsaj predsedniku republike, Borutu Pahorju, ki so mu ti
isti volivci in volivke, pod taktirko Slovenske demokratske stranke, pomagali
do Erjavčeve 17.
Res pa je, kot je opozoril Ali Žerdin v zadnjem tedenskem Delovem
komentarju z Markešem, prav na temo protibegunskih demonstraciji, da tiskovka
premiera Cerarja, ki je okregal šenčurske protestnike, ni bila najbolj
posrečena, če si je prizadevala zmanjšati napetosti in skrbi tamkajšnjih
prebivalcev ob možnosti odprtja nastanitvenega centra za migrante. Veliko večji
učinek bi imel, po Žerdinovem mnenju, skupen tovrstni apel, ki bi ga naslovili
družno vsi najvišji državni, cerkveni in civilno-družbeni dostojanstveniki, od
predsednika republike, parlamenta in vlade, do poglavarjev katoliške,
evangeličanske, pravoslavne, judovske, islamske in drugih verskih skupnosti, od
vodilnih imen akademskega sveta do najbolj priljubljenih kulturnikov,
glasbenikov, igralcev, drugih estradnikov, športnikov, in priznanih
znanstvenikov. Če bi naj delil ocene in opozorila svojih zaveznikov v Evropskem
parlamentu, Junckerja, Merklove in še koga iz vrst evropske ljudske stranke, bi
se temu skupnemu apelu k strpnosti, solidarnosti, humanosti ter zaupanju v
prizadevanja oblasti pri obvladovanju migrantske krize, pridružila še sam Janša
in Novakova.
A očitno, vsaj vodji največje opozicijske stranke, kaj takega ne pride niti
slučajno na pamet. Obratno. Vox populi mu kaže presenetljivo dobro odkar jaha
protibegunski konj: kar 37 poslanskih sedežev bi imeli njegovi, ko bi odšli na
volitve v nedeljo, kar pomeni da bi za 22 sedežev prekašali Cerarjevo SMC in za
11 celotno sedanjo koalicijo. Maširanje domobranstva, karantanskega panterja,
ideologije nestrpnosti, šovinizma, nacionalizma, izključevanja in zavračanja
drugačnih in drugačnosti, se mu obrestuje. Da bi se tega kasneje sramoval? On
zagotovo ne! Načrtovano z natančnostjo, ki pritiče vsakemu izurjenemu vojaškemu
strategu. Če temu ni tako, če sem v zmoti, naj se oglasi in začne pomagati
Cerarju.
Slovenija zbudi se! Fašizem je pred vrati!...In ga ne prinašajo migranti.
Nessun commento:
Posta un commento