Ideja o tiru do Trsta še vedno herezija?

LUKA KOPER IN SLOVENSKE ŽELEZNICE … RECIMO BOBU BOB!

Nemška korporacija Daimler je v ponedeljek Luki Koper sporočila, da so bili zaradi zastojev na slovenskih železnicah prisiljeni preusmeriti 4 vlake z nekaj več kot 700 Mercedesovimi avtomobili iz madžarske tovarne Kecskemet v  pristanišče Bremen. Obvestilo je pričakovano in upravičeno dvignilo na noge vodilne in zaposlene v Luki in vznemirilo vso slovensko javnost, kajti je napovedalo ne le morebitno izgubo dragocenega posla z Daimlerjem, če se bodo zastoji in zamude na edinem tiru, ki ga imamo iz Kopra in do Kopra ponavljale, oziroma nadaljevale, ampak tudi bolj množično preusmeritev blagovnih tokov iz edinega slovenskega pristanišča, ki vemo kaj pomeni v ekonomski bilanci za Slovenijo, za celotno regijo in za sam Koper, oziroma koliko zaposlitev  in denarja zagotavlja in še prinaša za vse deležnike.

Tisti, ki je spremljal četrtkove Odmeve in pogovor Slavka Bobovnika s predsednico nadzornega sveta Luke, Alenko Žnidaršič Kranjc, ter predsednikom Uprave Slovenskih železnic, Dušanom Mesom, je brez pretiranega poznavanja zgodovine te zgodbe ter okoliščin v katerih delujeta dva največja operaterja v slovenski transportno-logistični branži, razumel da se obema slabo piše če se stanje zlasti železniške infrastrukture in železniških transportnih kapacitet ne bo hitro popravilo in se prilagodilo stopnji rasti ladijskega prometa. Imamo namreč eno samo in že dotrajano progo, ki se pogosto kvari, tudi ko ni žledu, ne omogoča ustrezne hitrosti kar je pri dostavi blaga za vsakega komitenta pomemben dejavnik, ni obvoznih možnosti, ko do zastoja ali popravljalnih del pride in je razumljivo, da posamični tudi dolgoletni koristniki storitev in uslug Luke Koper in Slovenskih železnic že razmišljajo o boljših, bolj učinkovitih in donosnih alternativah. Saj vemo, da… Čas je denar?!

Že 20 let, da bi izboljšali pretočnost železniškega transporta na najbolj kritični relaciji Koper-Divača, mahamo z nujnostjo po izgradnji famoznega drugega tira, ki ga vsi sprejemajo, podpirajo, moledujejo po njem in nanj stavijo že vse kar zadeva prihodnost »slovenskega okna v svet«. Brez njega ni razvoja, je stagnacija pristanišča ter spremljajočih dejavnosti in celo njihovo nazadovanje ter ugasnitev. In vse vlade doslej so obljubile, da ga bodo zgradile, vključno s sedanjo, ki je resda nekaj bolj otipljivih korakov naredila v to smer, a še zdaleč ne toliko, da bi se na obzorju že videl cilj.

Največji problem je še vedno to, da se ne ve od kod denar za to naložbo, ki naj bi znašala od milijarde do milijarde in pol evrov. Pa strah pred novim TEŠ6 je razumljivo velik! V igri je vsega, od proračunskega denarja, ki pa ga žal ni pričakovati  niti dolgoročno,  z ali brez Mramorja, do javno-zasebnega partnerstva, do koncesiji in tuje investicije v celoti. Omenjajo se Kitajci, Slovaki, Madžari, Avstrijci in še drugi potencialni sovlagatelji, ki pa ostajajo le potencialni. Obstajajo študije in analize s strani stroke in vlade, ki utemeljujejo smiselnost te izgradnje,  a pri nadaljnjih korakih se mnenja razhajajo, zlasti glede financiranja. Pa je tu še posodobitev vseh ostalih delov slovenske tirne poti do naših meja, ki vedi koliko bo še stala, ker je vse zastonj, da zgradiš železnico s kapaciteto 120 ali več km na uro od Kopra do Divače če se v nadaljevanju poti promet upočasni na manj kot 100.

Torej še dobrih 10 let, kot je ocenil Bobovnik,  ni pričakovati, da bi se po drugem tiru vozili, če bo do takrat izgradnja sploh stekla, a nam Daimler sporoča, da tega časa več nimamo in da nas bodo postopoma blagovni tokovi zaobšli. Zatorej, znova ideja, ki jo je svoj čas, pred dobrimi 20 leti, lansiral nekdanji tržaški župan Riccardo Illy in jo je, ob neki izjavi, podprl njegov sedanji koprski kolega Boris Popovič, o tirni povezavi med mestoma, oziroma Kopra z italijanskimi železnicami, ki bi vsaj začasno in za dobo tega desetletja zagotovo odpravila to ozko grlo in je izvedljiva z manj kot desetino denarja od predvidenega za drugi tir.  Bogokletna zamisel? Da, tako izzveni v odzivih vsakič, ki jo  nekdo izusti, ker da izpodbija ali vsaj slabi argumente za drugi tir in ne more biti v našem nacionalnem interesu, zlasti ne v časih, ko nam grozi razpad Shengena in vnovična vzpostavitev nacionalnih meja. Sam trdim nasprotno. Povezava s Trstom je koristna in potrebna že zavoljo potniških tokov in dnevne migracije, delovne in druge, v obe smeri, in je lahko tudi obvozna, oziroma dopolnilna pot za in iz Luke Koper, ko bi jo za svoje potrebe nujno potrebovala, kot v primeru zastoja zaradi katerega je Daimler skenslal vagone za Koper in grozi z izstopom iz dogovorjenega posla.

Medtem pa z nezmanjšano dinamiko se naj poiščejo investitorji in najbolj smiselne, oziroma ekonomsko upravičene trase za drugi tir. Če bi prišlo do razpada shengenskega sistema bi to pomenilo le, da je do takrat Luka Koper ohranila svoje obstoječe potenciale in komitente. Srečno!