Hud Bidnov zdrs ali napoved novih oblakov strahu?

ODPRTO PISMO VELEPOSLANIŠTVU ZDA V SLOVENIJI

 

A svet res nima sreče z Vašimi predsedniki? Piše Vam eden izmed običajnih  upokojencev, ki se je vendarle šel nekaj let politiko, tudi mednarodno, vselej z željo, da bi prispevala, seveda v dometu, ki sem ga imel in ki je bil izjemno skromen, k umirjanju razmer po svetu, k stabilizaciji odnosov, k urejanju konfliktov, kriz in ostalih odprtih vprašanj pred svetovno skupnostjo s pomočjo dialoga, pogajanj, dogovorov… arbitraž in drugih pravnih poti, nikoli z uporabo moči, groženj, orožja in vojn. Cenil sem načelnost in jo še, a zavedal sem se obenem da cilji, ki se jih je velika politika zastavljala, so bili mnogokrat, morda prepogosto, dosegljivi, uresničljivi le s pravo dozo oportunizma, realizma in tudi gnilimi kompromisi.

Imeli ste gospoda Trumpa, ki je rušil in zrušil vse dotedanje stereotipe o ameriških predsednikih in najbolj doslej svojo državo izoliral, ali točneje odtrgal od sveta, odstopil od načela skupnega dogovarjanja i kreiranja politik za kolikor toliko zdravo, ali vsaj znosno prihodnost planeta, to je multilateralizma, razglasil »America first and only America first!« in prikrajšal svoj lastni narod za vrsto razvojnih in ustvarjalnih priložnosti, ki jih je ponujala vpetost v svetovno skupnost.

Sam, kot občasni pisec mnenj, sem v pismu ljubljanskemu Dnevniku 12.11.2016, Trumpovo izvolitev pospremil  z vprašanjem: »Po 11. septembru, 9. november?« Ker sem bil spremljal njegovo predvolilno kampanjo sem slutil da bo njegova izvolitev katastrofa. In tako je tudi bilo. Sama sreča, morda tudi Covid, da so svet in same ZDA zmogli preživeti čas njegovega predsedovanja brez najhujšega. Edino kar je bilo dobrega je bil vrh s severno Korejo, ki pa tudi ni obrodil vedi kaj. Žal!

Ko ste se Donalda Trumpa rešili in je v Belo Hišo vstopil Joe Biden sem se seveda veselil. Zelo. Tako kot, verjamem, večina občestva. Zdelo se mi je, kot da se je svet prebujal s hude nočne more in da bo znova zaživel relativno normalno, seveda z vsemi svojimi plusi in minusi, oziroma nasprotji, a z nekom na čelu njegove najmogočnejše sile, ki bo predvidljiv, razumen, dostopen, vešč svojega posla in predvsem odgovoren. Daleč od tega, da bi bili mirovniki pomirjeni, da bi se povsem oddahnili in pričeli sanjat o neki novi, idilični stvarnosti, a vendar. Nadvse pohvalno in navdušujoče to, da ste se vrnili k Pariškemu podnebnemu dogovoru in Svetovni zdravstveni organizaciji – upam, da boste pristali tudi na nedavno resolucijo o pomoči Palestincem na okupiranih ozemljih?! – nekoliko manj, da z vztrajanjem na sankcijah zoper Iran ga silite k sestopanju iz težko prigaranega jedrskega sporazuma, medtem ko me je letalski napad, ki mu pravite povračilni, na iranske paravojaške sile v Siriji povsem razočaral.

Od vašega novega, demokratskega predsednika česa takega nisem pričakoval. Sanders tega ne bi storil!

A to kar me najbolj žalosti in skrbi, je kratkovidnost in nevarna nespoštljivost ter ne-predsedniška drža g. Bidna in pristop vaše diplomacije  do Kitajske in Rusije, ostali dve supersili in to jedrski s katerimi se ne gre igrati. Resda so njuni standardi človekovih pravic in demokracije daleč od onih s katerimi se hvali Zahod, a brez dogovarjanja z njima, brez vzajemnega upoštevanja, brez odprtega, tekočega in čim bolj konstruktivnega dialoga, ja, res, tudi brez gnilih kompromisov, se svetu slabo piše.

Da bi se Rusija vmešavala v ameriške predsedniške volitve in navijala za Trumpa je res nekaj tako zavržnega in škandaloznega, da si Putin zasluži oznako »morilca, ki bo plačal ceno« za tako ravnanje? Mimogrede, za saudskega prestolonaslednika Mohameda Bin Salmana, nespornega naročnika, po poročilu ameriških obveščevalnih agenciji, umora novinarja Džamala Hašodžija 2018 v Turčiji, si Biden take ocene ni upal izreči. In odzivi napadenih velesil so tu. Nič kaj nedolžno da je Kremelj takoj vpoklical svojega veleposlanika iz Washingtona. Nato je sam Putin vrnil Bidnu milo za drago: »On bo že vedel. V drugih vedno vidimo svoje lastnosti.« Slišali smo tudi Kitajsko, da naj ZDA počistijo najprej pred svojim pragom.

Pa so pri vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, tudi v predsedniške in druge volitve, ko to že očitajo Kremlju, ZDA res tako brezmadežne? A je bil čilski golpe in uboj predsednika Allendeja  11. septembra (glej slučajnost) 1973, res zadnje tovrstno dejanje ameriške CIE? Kaj pa napad na Irak in strmoglavljenje Sadama Husseina na podlagi prirejene resnice , oziroma skorajda takoj dokazane laži in brez mandata OZN? Bom tu nehal, ker bi bil spisek predolg.

Skratka, spoštovano Veleposlaništvo, povejte Vašemu predsedniku,  da se tako ne dela, da naj se zresni in Putinu opraviči, ker se bosta morala slej ko prej srečati in si seči v roke, ali se dotakniti vsaj s komolci. Enako s Ši Džinpingom.

Enako sporočam diplomaciji EU, ki tudi obira pot zaostrovanja odnosov z Rusijo in Kitajsko, da to ni prava pot.

 

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit

EP podlegel pritiskom Španije

 

Kolegi in kolegice v EP, tako se ne dela!

 

Če bi še bil v Evropskem Parlamentu bi odločitev o odvzemu imunitete trem katalonskim evroposlancem, označil pred ostalimi kolegicami in kolegi,  na odprti sceni, za veliko sramoto in dan med najbolj žalostnimi v hramu evropske demokracije. Predati katalonske kolege pregonu španskih in še prej belgijskih oblasti, če bodo prvim stregle, samo zato, ker je to zahtevala vlada v Madridu, ob polnem zavedanju, da so bili doma obsojeni zaradi političnih idej in dejanj, ki so povsem sledile željam naroda, ki jih je bil izvolil, ne da bi nikomur skrivili lasu ali mu kaj vzeli, je podlo, zahrbtno, zavržno.

Carles Puigdemont, Clara Ponsati in Toni Comin so bili izvoljeni kot vsi ostali, zakonito in legitimno, njihov mandat je bil potrjen, s kakšno pravico se jim sedaj odvzema edina obramba, ki jo imajo, da enakopravno sodelujejo v delo parlamenta in opravljajo svoje poslanstvo? To so pa res politični preganjanci, tako kot vrsta zaprtih tovarišev v Španiji, le da so se pravočasno izmaknili arestu, oziroma našli zatočišče izven domovine in medtem celo bili poslani, z glasovi njihovih sonarodnjakov, v Bruselj, da bi delali v korist Katalonije, Španije in Evrope kot celote.

Res da razmerja med njihovo deželo, oziroma pokrajino, in državo niso enostavna, da je bila enostranska razglasitev katalonske neodvisnosti oktobra 2017 morda nezakonita in protiustavna, da je bil predhodni referendum slabo organiziran in pomanjkljiv v smislu zagotavljanja verodostojnosti izida glasovanj a res je tudi, da če španska ustava ne omogoča cefranja vsedržavnega ozemlja z ustanovitvijo novih samostojnih državnih tvorb, je nujen dialog med zagovorniki celovitosti Španije in neodvisnosti Katalonije, je nujno iskanje političnega dogovora o nadaljnjem sobivanju, morda s ponudbo Kataloncem še večje stopnje avtonomije (glej Baskijo) ali o posodobitvi ustave in zakonodaje, da bi se ločitev dveh partnerjev, ki se ne moreta več, zgodila čim bolj civilizirano in predvsem brez nasilja. Ne pozabimo, da so po vseh kriterijih mednarodnega prava in etničnih atributih Katalonci narod, četudi jim tega statusa Madrid ne priznava in jih ima le za jezikovno manjšino, in da Ustanovna listina Združenih narodov zagotavlja vsem narodom pravico do samoodločbe - Slovenci smo se ali bolje so (sam sem po narodnosti Italijan ) pred 30 leti prav nanjo sklicevali, sicer imeli smo srečo da tudi Ustava SFRJ, za razliko od Španske, je imela uzakonjeno to pravico. Zatorej dogovor o večji avtonomiji, ali o spremembi ustavnih in zakonskih okvirjev, je v Španiji nujen, sicer se postavlja vprašanje ali centralna oblast tej nemirni pokrajini še priznava demokracijo in človekove pravice?... če ne priznava izida njenih občasnih volitev in zapira ter preganja zmagovalce le teh.

No, če se vrnem k glasovanju v Evropskem parlamentu, sem vesel stališča Tanje Fajon, ki odvzema imunitete ni podprla. »Ne gre za osebni privilegiji – je dejala – imuniteta zagotavlja, da lahko poslanec izvršuje svoj mandat ter ne more biti izpostavljen arbitrarnemu političnemu preganjanju.«

SDSova evroposlanca Zver in Tomčeva sta baje glasovala ZA, pa toliko imata povedati o tem, kako je bil njihov šef pred leti na Dobu edini politični zapornik v EU in kako je njihova stranka pred tremi desetletji najodločneje zagovarjala pravico slovenskega naroda do samoodločbe.

Čisto za konec, še vprašanje vsem evroposlancem, ki so odvzeli imuniteto trem katalonskim kolegom: s kakšno pravico, gospe in gospodje, obsojate Putina in klicarite k sankcijam proti Rusiji zaradi pregona Navalnega? Jaz lahko to počnem. Vi, nič več!

 

Janša se prepira sedaj tudi z EU

 

BORUTOV POSKUS KVADRATURE KROGA

 

Ubogi naš predsednik Republike. Sredi priprav na predsedovanje Sveta Evropske unije, ki se bo, ali naj bi se odvijalo v drugi polovici leta – uporabljam pogojnik, ker se še ne ve kaj vse se utegne zgoditi do junija, glede na to kako se obnaša naš premier v odnosu do Bruslja – in ko bitka proti Covidu in njegovih mutacijah je vse prej kot dobljena, si prizadeva umiriti potencirano pregrete strasti vsaj na domačem političnem parketu, a mu pretirano ne uspeva. Res da se je polovica opozicije odzvala njegovemu povabilu na prvi spravni sestanek, a ne gre prezreti da sta to bili voditeljici dveh strank, ki močno stavita na avtoriteto institucije prvega v državi, in sta morda, iluzorno, stavila celo na konkretnega Boruta Pahorja, in zavoljo spoštovanja te funkcije in persone, sta na srečanje šli in mu v živo povedali, kaj si o spravi z Janezom Janšo mislita. Tanja Fajon iz SD-ja je bila celo njegova prva izbira za Evropski parlament, ko je še vodil stranko, in težko bi mu rekla »Ne, me ne bo!«

Da pa bi se razmere umirile in prispevale k ozračju, ki bo evropskim partnerjem in samemu Bruslju sporočalo, da se glede predsedovanja semestra EU nimajo česa bati, ni pričakovati. Mission impossible, dragi Borut. Pa ne zaradi KUL-a, ali Šarca in Mesca, ki sta ti dala košarico, ter Fajonove in Bratuškove, ki sta ti pokazali zobe. Zaradi tebe samega in premierja, ki ga imamo in ki je takšen kakršen je. Je pa tam kjer je zaradi tebe. Ti si mu zaupal mandat, dobro vedoč kako je dojemal in še vedno dojema politiko, vladanje, demokracijo, medijsko svobodo in vladavino prava. Ko danes počne nespodobnosti doma, ko napada sodstvo, tožilstvo, medije, novinarje, nevladnike, kritično strokovno in ostalo javnost ter povsem politično kadruje po najpomembnejših državnih podsistemih, molčiš, enako ko Bruslju pisari zafrustrirana pisma, polemizira in žali evropske kolege, kar nadalje državi spodkopava ugled in odpira dvome v kakovost in občo korist slovenskega predsedovanja EU.

Prepričan sem, da tvoj predhodnik, dr. Danilo Turk, takega mandata gospodu Janši ne bi podelil, oziroma da bi prej ubral pot predčasnih volitev, ali do izteka legislature, če bi že pandemične razmere volitve onemogočale,  poiskal dogovor o tehničnem timu, tako kot je storil Mattarella v Italiji. In če bi že, zavoljo recimo neoporečne zmage SDS-a, moral Janši zaupati vlado, bi se kasneje na njegova početja kritično odzival. To je tudi dokazal.

Torej vrženi stran čas, denar, trud, živci in zdravje tvoja sicer plemenita misija. Da je predsednik vlade ponudil opoziciji roko, ji poslal predlog sporazuma o sodelovanju pri premagovanju Covida, postpandemičnem okrevanju gospodarstva in družbe ter omenjenemu predsedovanju je na prvi pogled lepa gesta, a dovolj je že površno branje tega besedila, da spoznaš njegovo neiskrenost in past, ki se v njem skriva. Naj citiram 3. »pravilo o vplivu in odgovornosti« - kot je ta del dogovora naslovljen: »Ta sporazum v ničemer ne vpliva na ustaljene postopke delovanja koalicije. Ti postopki, v smislu usklajevanja posameznih zakonskih besedil iz normativnega programa potekajo samostojno med upravičeni predlagatelji in koalicijo.«

Povedano po domače: »medtem ko se bomo o čem usklajevali in dokler ne bo tega konec boste tiho – govori neko drugo pravilo – jaz in koalicija bomo počeli karkoli bomo hoteli, tako kot doslej«.

Vprašaj se in poišči odgovor, moj nekdanji predsednik stranke. Ob vseh teh frontah, smo si res zaslužili še tisto z Evropskim parlamentom in drugimi ustanovami EU?

Pa še nekaj: Postavi se že enkrat na pravo stran in povej to na glas! Še posebej ko to ne zmore pristojna ministrica Kustečeva, ki se očitno strinja s politiko kaznovanja. Podpri srednješolce iz Maribora, ki jih policija preganja ker hočejo v šolo! Konkretno, ne le s pozivom, da se naj poiščejo pravne poti k njihovi odrešitvi. Povej Hojsu, da če sama pregona ne bo opustila, boš uporabil pravico do amnestije! Boš? Ostani zdrav.

 

 

JJ kar naprej v napadu

 

BORUT MIRI, JANEZ JEZI…

 

Janez Janša je pač Janez Janša, zato ne pričakujmo, da se bo spremenil – sem nedavno slišal ali prebral enega od njegovih koalicijskih partnerjev na vprašanje o primernosti njegovega neutrudljivega draženja javnosti z nenehnimi tviti in izjavami, ki vselej dvigujejo prah. Mislim, da je šlo za predsednika Nove Slovenije in obrambnega ministra Mateja Tonina, ki bi naj predsednika vlade celo zaprosil,  kot je sam dejal, k vsaj začasnemu prenehanju s tvitanjem. In pred poskusom sprave, ki se ga je lotil predsednik Republike, med koalicijo in opozicijo, bi se to zagotovo spodobilo. Drugače ne bo s te nove plemenite iniciative nič, le prošnja opozicijskim strankam, da se s tem kakršen je premier pač sprijaznijo in, »kolikor je le mogoče« - eden najbolj ljubkih predsednikovih stavkov - prenehajo brcat in motiti delo vlade, ker da nas čakajo še zahtevni izzivi boja s korona-krizo ter za post-pandemično okrevanje, nenazadnje v drugi polovici leta tudi predsedovanje Sveta Evropske unije.

No, da bi šel predsednik SDS-a Pahorju nasproti ni bilo upati, tak pač je in dobro ve, da je hierarhija le formalna, da mu šef države ne more nič, da ne zmore niti javnega distanciranja od njegovih početji in opredelitev. Ob tem, pa ga je neuspeh konstruktivne nezaupnice še okrepil. Spoznal je, črno na belem, da ima pod seboj povsem poslušno in vodljivo vladno in politično ekipo, da se koalicijski partnerici razlikujeta od SDS-a le še imenu. Da je temu tako se je videlo na sredinem srečanju pri Pahorju. »Pogovor nikoli ne škodi« - je dejal Janša in odposlal vsem parlamentarnim strankam nek predlog dogovora o sodelovanju, a ni dal enega zagotovila da bo nehal z napadi na medije, sodstvo, kulturnike in civilno družbo, z sebi všečnim kadrovskimi spremembami, z zunanjo politiko, ki nam ruši ugled.

In se draženja ter provokacije seveda nadaljujejo. Mu je bilo treba, recimo, da bi s tvitom razhudil še Islamsko skupnost? Pa ne verjamem, da le pri nas. Napisal je, da je Koran knjiga, ki je povzročila največ smrti, trpljenja, zatiranja, osiromašenja in družbene zaostalosti. Na osnovi česa, katerih kazalcev,  podatkov in metod zaračunavanja si je drznil te sodbe ne vem, vem pa da »križarske vojne« ni sprožil Koran, da tudi Evangeliji in Biblija imata svoje grehe ter da je človeštvo največjo morijo utrpelo zaradi Mein Kampfa.

Sicer da je permanentni kulturni in verski boj ter razlikovanje, oziroma razvrščanje ljudi po rasi, narodnosti, veri in še čem del SDS-ovske ideološko-politične agende je razvidno tudi pri komaj opaznih in navidezno nedolžnih spremembah Zakona o prijavi prebivališča, ki ga je parlamentarni Odbor za notranjo politiko že podprl in čaka le še na sprejem v Državnem zboru. Sam predlog zakona, tako kot ga je bila sestavila vlada, ne bi bil problematičen, če ga s podporo koalicije pa morda še koga ne bi dopolnila Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka z določilom, v 7. členu, da »Posameznik, ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembe….« le tega, navede poleg ostalih in običajnih, kot so: ime in priimek, EMŠO, kraj rojstva in prebivanja, ter državljanstvo, še podatke o narodnosti (resda fakultativno, a vendar…), o veroizpovedi in maternem jeziku. Pri slednjem, se narodna pripadnost prepozna tudi če jo prijavitelj prebivališča izrecno ne zapiše.

Treba je reči, da tovrstno evidentiranje je sodilo v metodologijo popisovanja prebivalstva, ki smo jo opustili pred desetimi leti prav zaradi tega ker je sam družbeni napredek spoznal, da  je grobo posegala v zasebno in družbeno sfero državljank in državljanov. Ob tem konkretnem zakonu pa lahko zapišemo da tovrstno zbiranje podatkov, s pravnega vidika, s samim prebivališčem nima nič skupnega, zbrani pa bi bili, ti podatki, in trajno shranjeni v Centralnem registru prebivalstva ter uporabni vedi že za kak drug namen. To pa je odločno v nasprotju s sodobnimi demokratičnimi in evropskimi načeli. Spomnimo, da Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo je 2015 sprejela Evropska unija (GDPR), v 9. členu izrecno prepoveduje obdelavo osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno in etično poreklo ljudi, prav tako je takšno razvrščanje v nasprotju s temeljnimi načeli Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

V Kopru, v krogu civilne družbe italijanske narodne skupnosti, je bila spisana peticija - podpisale so jo prepoznavne osebnosti lokalnega javnega in političnega življenja tudi iz večinskega naroda – ki poziva k umiku Jelinčičevega amandmaja, oz. zavrnitvi zakonske novele v kolikor bi vanjo ostal. In ji dobro kaže. Kot je dejal italijanski poslanec Felice Žiža, je že vložen amandma na amandma, ki  bi naj spornega izničil. No, videli bomo.

 

Zbogom arbitraža

 

FANTASTIČEN DAN KLAVRNO PROPADEL

 

Da, g. predsednik Republike. Če je kdo z vami še upal, da bo nekoč Hrvaška privolila v mejo na morju (…in na kopnem) po arbitražni odločbi, da bo vendarle prišel dan, ko bo ta razmejitev tudi mednarodno priznana, ker tako veleva vladavina prava, sta razglasitev izključne gospodarske cone s strani Hrvaške 5. januarja in njena uveljavitev z dnem 13. februar 2021, tridesetletno mučno razmejitveno zgodbo med državama zapečatili. Dovolj je vpogled v zemljevid tega območja. Ko je isto skoraj sočasno in med njima dogovorjeno storila še Italija, čeprav vseh formalnosti, ob pandemični in politični krizi, ki jo premetavata, še ni zaključila, Jadran je izgubil mednarodne vode in Slovenija, ki je bila sicer s hrvaško-italijanskim načrtom seznanjena že dokaj zgodaj, neposredni dostop do njih. Junction gor ali dol. Naš zunanji minister Logar je po trilateralnem srečanju s kolegoma iz soseščine v Trstu izjavil da hrvaška razglasitev v ničemer ne prejudicira uveljavitve arbitražne razsodbe, enako je miril kolega s Hrvaške, a cona, ki je sedaj razglašena, je v celoti pod suverenostjo sosede. Le ona bo določala kaj bo z njo počela in kako. Prilastila si je poleg ostalih tudi pravico po gradnji umetnih otokov (kot da jih nima že dovolj?!) in po izkoriščanju energije morja. No, lepo in plemenito je to, da je Sabor vendarle sprejel obvezo po dogovarjanju in sodelovanju, pri ohranjanju in varovanju naravnih bogastev in morskega okolja, z vsemi jadranskimi in sredozemskimi državami in želim verjeti, da v duhu dobrega sosedstva, pri tem Slovenija ne bo izvzeta, ker se bo zagotovo našel nekdo ki se bo vprašal, ali se brez lastnega deleža mednarodnih voda Jadrana, razen teritorialne »lužice«, lahko sklicujemo na status jadranske dežele.

Kakorkoli že, arbitraža, ki sem jo bil sam prvi predlagal 2004 s formalno, pisno pobudo parlamentarnemu Odboru za zunanjo politiko, in ki je bila najprej zavrnjena, a šest let kasneje vendarle sprejeta in, pod pokroviteljstvom Evropske unije, privedena do podpisa – »Kakšen fantastičen dan« je v družbi sopodpisnice dogovora, hrvaške premierske Kosorjeve, dejal takrat še predsednik vlade, Borut Pahor – je sedaj pase', pokopana, mrtva. Le naš, slovenski in to zajeten strošek. In da se je to zgodilo, poleg odgovornosti same Evropske komisije, ki si pod prejšnjim predsednikom Junckerjem, ni upala s stavkom pritisniti na hrvaško vlado, zato da bi se arbitražni odločbi pokorila, je kriva sedanja, Janševa vlada, ki v uveljavitev arbitraže ni investirala ničesar tudi zato ne, ker g. Janša vanjo ni nikoli verjel. In ni bilo pričakovati, da bi se Logarjeva diplomacija, razen nekaj fraz o kontinuiteti slovenskih prizadevanj v to smer, kaj pretirano trudila.

Kriv je po svojem tudi sam Pahor, ki je vedoč za Janševa stališča – opozorila so kar deževala - prvaku SDS-a vendarle dodelil mandat za sestavo postŠarčeve vlade in tako sam poskrbel, za propad svojega »fantastičnega dne«.

Recimo sedaj temu »Amen« ( dejansko mejo na morju imamo že nekaj časa in tako bo tudi ostalo, sredi Piranskega zaliva ) in skušajmo rešiti kar se rešiti da. Sklicujmo se na načela dobrega sosedstva in na obljube Sabora ter s Hrvaško, še bolje z obema, tudi z Italijo, prizadevajmo si doseči dogovor o nemotenem ribolovu naše peščice profesionalnih ribičev tudi v vodah njunih ekonomskih con. Kolikor je bilo razumeti, listina in izjave iz tristranskega srečanja v Trstu, bi naj šle v to smer. Ne verjamem, da bi nam v sedanji fazi odnosov, izkoriščanje pravice do veta na hrvaški vstop v Schengen, kaj veliko koristilo. Prej obratno. Gre za nas odnos do celotne EU in do zahodnega Balkana, za lajšanje poletnih letovanj našim državljankam in državljanom na najbolj priljubljeni in obiskani destinaciji, ter nenazadnje za stroške, ki ga nadzor schengenske meje prinaša. Bodimo veseli, da jih bo prevzela južna soseda.

 

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit

 

CENZURA!!!

 

UKOM-ova cenzura

 

Ko medije, ki so do tebe kritični ne moreš utišati ali jih prepričati, da je le tvoja resnica ta prava, kaj narediš? Jim odvzameš sogovornike s katerimi kreirajo poročanje in utemeljujejo svoje ocene, tiste pač, ki jih lahko ker pod tvojo ingerenco, še posebej če brez hrbtenice, suverenosti in samospoštovanja.

To kar je minule dni storil direktor vladnega urada za komuniciranje (UKOM), ko je vodji svetovalne skupine za boj proti Covidu pri Ministrstvu za zdravje Bojani Beović prepovedal nastop v Odmevih Televizije Slovenija, ministrici za šolstvo Simoni Kustec pa v oddaji Tarča o temi, ki jo je potisnila k interpelaciji – stihija s šolstvom v času pandemije -, ter direktorju NIJZja Milanu Kreku in tudi interpelirani ministrici v informativni oddaji Svet na Kanalu A, bi naj bilo nezaslišano za neko družbo, ki se kita z visoko stopnjo demokracije in medijske svobode, nekaj nesprejemljivega in zavržnega tudi v izrednih časih hujše zdravstvene krize, pravcato dejanje – ne štedimo s kvalifikacijami - državne cenzure. In razumljivo je, da so se temu uprli ne le v vrstah politične opozicije, ampak tudi svobodomiselni intelektualni in stanovski krogi. Prebrali smo odziva Društva novinarjev in Sindikata novinarjev Slovenije, da so centralizirano komuniciranje oblasti, cenzura lastnih funkcionarjev in omejevanje dostopa novinarjev do informacij, značilnosti avtokratskih in nedemokratičnih sistemov, ki ne spoštujejo svobode govora. Tudi sam, kot bivši novinar, delim seveda tako sodbo. Sem pa malo prej uporabil pogojnik… »bi naj bilo nezaslišano«(?!) za nekoga ki hvali doseženo raven demokracije in svoboščin. Dejstvo je, da se ima sedanja vlada za povsem spoštljivo do demokratičnih standardov doseženih v 30 letih neodvisnosti, ki jih slavimo letos, in da če kdaj postori nekaj, kar lahko zadiši po odstopanju od tega, je to nuja spričo izrednosti razmer, za dobro seveda države in naroda, česar mediji in oponenti nočejo razumeti! S tega sledi, da je g. Urbanija, direktor UKOM-a, ravnal v skladu s trenutno oceno vlade, prej bi rekel premiera Janeza Janše, da nastopanje prej omenjenih gospe in gospoda v medijih, kjer bi jih lahko naslavljali tudi z neprijetnimi vprašanji, ni v občem interesu boja proti korona-virusu in za okrevanje države.

Problem torej ni v UKOM-u, ki počne to za kar je tam postavljen – slediti ukazom vlade in premierja, ampak v onih, ki se mu podrejajo kot bi bili vojaki in ne strokovnjaki s svojim znanjem, s svojo strokovno integriteto in etiko, svojo lastno presojo kdaj pred javnostjo in pred katerim medijem. Če niso in ne bodo šli na RTV, Kanal A ali POP TV, jih pa bomo zagotovo videli na Novi24ur. Pa sami vedo, da gre za partijsko, SDS-ovsko trobilo in ne za medij, ki bi mu širša javnost verjela, a nimajo poguma se temu upreti. General je izdal ukaz in vsak dober vojak ve, da o ukazu ne diskutiraš, le izvršuješ ga! Je pa žalostno, neko ministrico z akademskim pedigrejem, z doktorskim nazivom in tudi nekajletnimi političnimi izkušnjami, ter ob njej dva zdravstvena strokovnjaka, ki nam že skoraj leto dni pripovedujeta kako z epidemijo, videt ko padejo na izpitu izkazovanja lastnih suverenosti in presoj, kako jim nek mali aparatčik, kot bi to počel nek kaplar z majorji in polkovniki, zaukaže kaj smejo in česa ne in to molče sprejmejo. Če sem jih doslej v glavnem verjel, odslej nič več. Pa dvomim, da sem sam.

No, pozabil sem in se opravičujem… luč na koncu tunela se vendarle svetlika. Z njo maha predsednik Republike, ki vabi vse deležnike v politiki k spravnemu srečanju, točneje opozicijo k vsaj začasnemu sodelovanju z vlado, pa četudi tako grda, zlobna in pokvarjena, ker nas ob izzivih s pandemijo in postpandemičnim okrevanjem, čaka še predsedovanje Evropski Uniji in seveda ni lepo videt, da nas partnerji gledajo kako se doma prepiramo.

 

 

Pahor zamenjal tabor?

 

PAHOR POHVALIL VLADO IN LOGARJA, A RES?

 

Predsednik Republike Borut Pahor je znova blestel. V ponedeljek na prvem programu Televizije Slovenija, kot gost Rosvite Pesek in Igorja E. Berganta. Dolg intervju v katerem je našel odgovor na vsako, tudi manj prijazno in bodečo vprašanje. Retorika in pojavnost kot vselej vrhunski, vsebina pa pač taka kot je zanj že običajno. Imejmo se radi tudi ko tega ne zmoremo, sodelujmo četudi nam je težko, poiščimo enotnost tudi ko smo vsak sebi, več je tisto kar nas povezuje kot ono kar nas razdvaja. A to kar je bistvenega izšlo iz pogovora je predsednikova ocena da vlada dela dobro, še posebej njen zunanji minister. Povsem kontra mnenju 42 podpisnic in podpisnikov predloga za konstruktivno nezaupnico, med katerimi tudi vsi njegovi nekdanji tovarišice in tovariši iz vrst Socialnih Demokratov.

Vprašal sem se, ali je tokrat dokončno zamenjal tabor in odvrgel načela in vrednote, ki jih je vsaj formalno zagovarjal kot  najdaljši predsednik doslej naslednice Zveze komunistov in zavoljo katerih ga je bila stranka po mandatu Danila Turka, jeseni 2012, predlagala in podprla v dvoboju s slednjim, ki je znova kandidiral, za predsednika Republike ter mu odločilno pomagala k zmagi, ali so SDjevci, zašli z njegove poti, oz. izdali njegov credo? Ter z njimi, seveda, še ostale opozicijske stranke, ki vse skupaj, v en sam, enoten glas, kričijo o nesposobnosti in še huje, škodljivosti vlade Janeza Janše, s svojo zunanjo politiko vred, za demokratično zdravje, družbeno rast ter ugled države in njeno prihodnost. Upam, da se njegovim takratnim podpornikom – sam sem navijal za prejšnjega predsednika, ki je Janši znal tudi kaj krepkega povedat – danes vsaj malce kolca. Večinoma so tiho, a je nova in še sveža predsednica SDja, Fajonova, za kar ji znova čestitam, nedavno vendarle našla do Pahorja nekaj grajalnih besed: »Smo v času globokega razdora, mi pa imamo predsednika Republike, ki bi družbi pomenil politični in moralni kompas, a je tiho in s tem legitimira, kar sedanja oblast počne!« No, zdaj ne le da je molk prekinil,  to oblast je kar eksplicitno podprl! Prestopil je Rubikon? Ali se bo znal znova prikupit bivšim kompanjonom?

Kakorkoli že, ne razumem od kod ocena, da vlada dela dobro, ko smo na vrhu držav če že ne na svetu, pa v Evropi gotovo, po incidenci okužb s Korona virusom in umrljivosti, ko zajezitvene ukrepe pandemije Janševa ekipa sprejema in spreminja tako rekoč čez noč, ko Računsko sodišče ugotavlja da nabave zaščitne opreme »niso bile učinkovite«, - kaj bomo še izvedeli bo pokazal čas - ko ni tedna, da bi glavni mediji, v prvi vrsti RTV in STA, ter sodstvo in tožilstvo, opravljali svoje dolžnosti, ne da bi občutili nerganja in diskreditacije s strani oblasti, ali njene vodilne stranke SDS, še bolj njenega predsednika in premiera Janeza Janše, v trenutku, ko se kdo od slednjih znajde v središču preiskovalne pozornosti. No, pa tudi nevladne organizacije, da ne govorimo a petkovih protestnikih na kolesih, niso najbolje zapisani pri JJ in verjamem, da težko soglašajo z oceno predsednika Republike.

Pa smo pri zunanji politiki in ministru Logarju. Kako se tako politiko lahko pohvali po škandaloznem in unikatnem ravnanju premiera ob volilni zmagi novega ameriškega predsednika Bidna, ne da bi zunanji minister ob tem niti trznil in škodo skušal vsaj omiliti. Še huje, sredi menjave v Beli Hiši je šel, kot edini med šefi evropske diplomacije, k odhajajočemu kolegu Pompeu, da bi se mu zahvalil za vzpostavljen »strateški dialog«, za katerega Pahor dobro ve, da ni nič več kot doslej najnižji korak pri izražanju naše servilnosti do ZDA. Dober mesec prej smo bili pristali na dogovor, ki je zapiral pot k nam kitajskemu Huaweiu pri razvoju omrežji 5. generacije. Znova edini v EU. Pojdimo dalje. Je bila poteza v pravo smer poziv predsednika vlade k odstopu generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije, skoraj sočasno z odločitvijo Donalda Trumpa o zamrznitvi ameriškega financiranja tej organizaciji, ko je medtem visoki zunanje-politični predstavnik EU, Borrell, gospodu Ghebreyesusu izrekal pohvale in podporo? Preberi, Borut, kaj predlagatelji konstruktivne nezaupnice še očitajo vladi iz naslova »presežkov« njene zunanje politike, kjer ima Logar ob premierju ključno vlogo! Sam bom še dodal, ter te vprašal, ali je prav, etično in človeško, da smo glasovali proti resoluciji WHO o zdravstveni pomoči Palestincem na enako kot ostali svet s Covidom prizadetih zasedenih ozemljih? In nenazadnje, mizernost Logarjeve zunanje in Simonitijeve kulturne politike izpričuje odpoved podpore razstavi, ki jo je za ugledni italijanski Muzej MAXXI v Rimu pripravila nekdanja direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac z naslovom: »Večji od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije«. Ob 30.obletnici naše samostojnosti in skorajšnjem slovenskem predsedovanju EU, - pravi veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj - bi morala biti 100% slovenska, brez umetnikov iz bivše skupne države. Kako zveni to provincialno, neevropsko, mentalno in duhovno revno! Kaj praviš, Borut?