UKOM-ova cenzura
Ko medije, ki so do tebe
kritični ne moreš utišati ali jih prepričati, da je le tvoja resnica ta prava,
kaj narediš? Jim odvzameš sogovornike s katerimi kreirajo poročanje in
utemeljujejo svoje ocene, tiste pač, ki jih lahko ker pod tvojo ingerenco, še
posebej če brez hrbtenice, suverenosti in samospoštovanja.
To kar je minule dni
storil direktor vladnega urada za komuniciranje (UKOM), ko je vodji svetovalne
skupine za boj proti Covidu pri Ministrstvu za zdravje Bojani Beović prepovedal
nastop v Odmevih Televizije Slovenija, ministrici za šolstvo Simoni Kustec pa v
oddaji Tarča o temi, ki jo je potisnila k interpelaciji – stihija s šolstvom v
času pandemije -, ter direktorju NIJZja Milanu Kreku in tudi interpelirani
ministrici v informativni oddaji Svet na Kanalu A, bi naj bilo nezaslišano za
neko družbo, ki se kita z visoko stopnjo demokracije in medijske svobode, nekaj
nesprejemljivega in zavržnega tudi v izrednih časih hujše zdravstvene krize,
pravcato dejanje – ne štedimo s kvalifikacijami - državne cenzure. In
razumljivo je, da so se temu uprli ne le v vrstah politične opozicije, ampak
tudi svobodomiselni intelektualni in stanovski krogi. Prebrali smo odziva
Društva novinarjev in Sindikata novinarjev Slovenije, da so centralizirano
komuniciranje oblasti, cenzura lastnih funkcionarjev in omejevanje dostopa
novinarjev do informacij, značilnosti avtokratskih in nedemokratičnih sistemov,
ki ne spoštujejo svobode govora. Tudi sam, kot bivši novinar, delim seveda tako
sodbo. Sem pa malo prej uporabil pogojnik… »bi naj bilo nezaslišano«(?!) za
nekoga ki hvali doseženo raven demokracije in svoboščin. Dejstvo je, da se ima
sedanja vlada za povsem spoštljivo do demokratičnih standardov doseženih v 30
letih neodvisnosti, ki jih slavimo letos, in da če kdaj postori nekaj, kar
lahko zadiši po odstopanju od tega, je to nuja spričo izrednosti razmer, za
dobro seveda države in naroda, česar mediji in oponenti nočejo razumeti! S tega
sledi, da je g. Urbanija, direktor UKOM-a, ravnal v skladu s trenutno oceno
vlade, prej bi rekel premiera Janeza Janše, da nastopanje prej omenjenih gospe
in gospoda v medijih, kjer bi jih lahko naslavljali tudi z neprijetnimi
vprašanji, ni v občem interesu boja proti korona-virusu in za okrevanje države.
Problem torej ni v
UKOM-u, ki počne to za kar je tam postavljen – slediti ukazom vlade in
premierja, ampak v onih, ki se mu podrejajo kot bi bili vojaki in ne
strokovnjaki s svojim znanjem, s svojo strokovno integriteto in etiko, svojo
lastno presojo kdaj pred javnostjo in pred katerim medijem. Če niso in ne bodo
šli na RTV, Kanal A ali POP TV, jih pa bomo zagotovo videli na Novi24ur. Pa
sami vedo, da gre za partijsko, SDS-ovsko trobilo in ne za medij, ki bi mu
širša javnost verjela, a nimajo poguma se temu upreti. General je izdal ukaz in
vsak dober vojak ve, da o ukazu ne diskutiraš, le izvršuješ ga! Je pa žalostno,
neko ministrico z akademskim pedigrejem, z doktorskim nazivom in tudi
nekajletnimi političnimi izkušnjami, ter ob njej dva zdravstvena strokovnjaka, ki
nam že skoraj leto dni pripovedujeta kako z epidemijo, videt ko padejo na
izpitu izkazovanja lastnih suverenosti in presoj, kako jim nek mali aparatčik,
kot bi to počel nek kaplar z majorji in polkovniki, zaukaže kaj smejo in česa
ne in to molče sprejmejo. Če sem jih doslej v glavnem verjel, odslej nič več.
Pa dvomim, da sem sam.
No, pozabil sem in se
opravičujem… luč na koncu tunela se vendarle svetlika. Z njo maha predsednik
Republike, ki vabi vse deležnike v politiki k spravnemu srečanju, točneje
opozicijo k vsaj začasnemu sodelovanju z vlado, pa četudi tako grda, zlobna in
pokvarjena, ker nas ob izzivih s pandemijo in postpandemičnim okrevanjem, čaka
še predsedovanje Evropski Uniji in seveda ni lepo videt, da nas partnerji
gledajo kako se doma prepiramo.
Nessun commento:
Posta un commento