Poslano že v četrtek vsem naslovnikom, ki očitno še spijo

 

POZIV ODLOČEVALCEM EVROPSKE UNIJE

 

Spoštovani

predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen,

predsednik Evropskega sveta Charles Michel

predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola

visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell

 

V luči nadaljevanja morije in uničevanja, ki ga izraelska vojska nemoteno in neustavljivo izvaja nad civilnim prebivalstvom v Gazi in Zahodnem bregu,  v posmeh tako osnovnim civilizacijskim normam kot vsem pozivom svetovne skupnosti, k njegovemu končanju, vštevši s resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine Združenih narodov ter samo odločbo Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu o preprečevanju genocida nad palestinskim narodom,

ob pomanjkanju ustreznega odziva večine evropskih vlad pa tudi slovenskih oblasti,

v imenu, verjamemo, pretežnega dela ozaveščene, čuteče, odgovorne in globoko pretresene javnosti,

 

POZIVAMO

Evropsko komisijo, Evropski svet in Evropski parlament k takojšnjemu ukrepanju, ki naj bo do države Izraela primerljivo z ukrepanjem do Ruske federacije zaradi agresije na Ukrajino. Pričakujemo namreč, tudi v imenu doslednosti, jasno in nedvoumno obsodbo Izraela, ohladitev diplomatskih, poslovnih in drugih odnosov z njegovo vlado ter sprožitev ustreznih sankciji zoper odgovorne za omenjeno morijo. Ni vas treba spomniti na grozljive številke pobitih, ranjenih, razseljenih Palestincev ter izbrisanih življenjskih pogojev v napadeni enklavi, številke ki se dnevno povečujejo.

»Svet je padel na preizkušnji humanosti«, je nedavno izjavila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, a bistveno dalje ni šla. Res je, da si slovenska vlada prizadeva za trajno premirje, za neovirano in konstantno humanitarno pomoč prebivalcem Gaze, za varnost tudi osebja Združenih narodov in humanitarnih organizaciji, zdravnikov in novinarjev, za nemoteno nadaljevanje financiranja Agencije OZN za Palestince (UNRWA), za mirovno konferenco, za priznanje Palestine in rešitev dveh držav, za spoštovanje odločbe ICJ in sicer mednarodnega prava. Odločno podpira tudi napore, ki jih za dosego teh ciljev vlaga generalni sekretar OZN Antonio Guterres. A vse do danes, jasne in nedvoumne obsodbe Izraela ter poziva k sankcijam proti njemu ni hotela, znala ali si upala izreči.

Zato tokrat pozivamo, da to storite vi, v upanju da bo tovrstni odziv dal Izraelu vsaj misliti o primernosti in sprejemljivosti njegovega početja. Ko bi spoznal, da mu Evropska Unija več ne stoji ob strani, da ga celo obsoja in kaznuje, bi se morda odločil ustaviti »specialno operacijo« in se umakniti iz Gaze, s čimer bi se umirile tudi razmere v Rdečem morju. Sami dobro veste da vsak dan nadaljnjega oklevanja pomeni novih 150 do 200 ubitih civilistov, novih 90 do 120 ubitih žensk in otrok ter korak bližje širšemu in nevarnejšemu regionalnemu spopadu.

28 tisoč doslej pokončanih nedolžnih življenj Palestincev kličejo po vašem ukrepanju, da ne bo tudi na vso Evropsko unijo padla neizbrisljiva senca zgodovinske sramote, ki je 1995 leta onečastila nizozemske Modre čelade v Srebrenici.

Dokažite da humanost v domnevno najbolj napredni in civilizirani celini še ni povsem zamrla in da v Bruslju obstajata volja in moč, da jo znova poženemo!.

 

Pobudniki poziva, nekdanji in sedanji evropski poslanke in poslanci iz Republike Slovenije:

Aurelio Juri, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Mojca Drčar Murko, Ivo Vajgl, Mojca Kleva Kekuš,

 

Drugi podpisnice in podpisniki:

Uroš Lipušček, Rudi Rizman, Spomenka Hribar, Zvone Dragan, Franco Juri, Boris Frlec, Marjan Šetinc, Jože Pirjevec, Matjaž Hanžek, Nada Turnšek, Josip Rastko Močnik, Danijel Rebolj, Vesna Godina, Dušan Keber, Gorazd Kovačič, Dragan Petrovec, Božidar Flajšman, Anna Colombo, Remzo Skenderović, Polona Frelih, Barbara Volčič, Dunja Ukmar, Natalija Gulič, Franc Žnidaršič, Lucija Čok, Emil Milan Pintar, Igor Pribac, Iztok Šori, Miloš Šonc, Marjan Kotar, Andrej Mašera, Janez Šmajdek, Vena Šmajdek, Stane Lunder, Dragica Lunder, Ljuba Miljuševič, Polona Jamnik, Franjo Žagar, Maca Jogan, Miha Butara, Brane Virant, Aleks Štakul, Nevenka Mandič Orehek, Igor Polajnar, Janez Verbič, Andrej Šušterič, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Janez Černač, Jože Konda, Ernest Vodopivec, Stana Vodopivec, Milan Taborin , Marija Ana Taborin, Jožef Roškar, Marko Zdešar, Robert Puš, Maja Breznik, Franci Perčič, Pavel Jamnik, Violeta Tomič, Vera Vezovnik, Marko Apih, Branko Šekoranja, Andrej Bolčina, Maruša Mohorič, Lano Planko, Ana Barbič, Mira Kofler, Bojan Kofler, Andrej Bolčina

-----------------------------------------------------

AN APPEAL TO EU DECISION-MAKERS

 

Respectables

President of the European Commission, Ursula von der Leyen,

President of the European Council Charles Michel

President of the European Parliament. Roberta Metsola

High Representative for Foreign Affairs and Security Policy Josep Borrell

In view of the continued murder and destruction that the Israeli army is carrying out, unhindered and unstoppable, against the civilian population in Gaza and the West Bank, in defiance of both the basic norm of civilisation and all calls by the international community to put end to it, including the resolutions of the Security Council and the United Nations General Assembly, as well the preliminary decision of the International Court of Justice (ICJ) in The Hague to prevent genocide against the Palestinian people,

in the absence of an adequate response from most European governments, but also from the Slovenian authorities,

on behalf, we believe, of a large part of an informed, sentient, responsible and deeply shocked public,

 

WE DEMAND

the European Commission, the European Council and the European Parliament to take immediate action  towards Israel, comparable to that taken against the Russian Federation in the wake of its aggression against Ukraine. We expect, also in the name of consistency, a clear and unequivocal condemnation of Israel, a cooling of diplomatic, business and other relations with its government and the imposition of appropriate sanctions on those responsible for this murder. We do not need to remind you the terrible numbers of Palestinians killed, wounded and displaced, as well the destruction of their living conditions in the enclave under attack, numbers that are increasing daily.

"The world has fallen to the test of humanity", declared Slovenian Foreign Minister Tanja Fajon recently, but she did not go much further. It is true that the Slovenian Government is in favor of a permanent ceasefire, uninterrupted and constant humanitarian aid for the people of Gaza, the safety of UN and humanitarian personnel, doctors and journalists, the uninterrupted continuation of funding for the UN Relief and Works Agency for Palestinians (UNRWA), a peace conference, the recognition of Palestine and a two-state solution, the respect for the ICJ decision and international law. It also strongly supports the efforts of UN Secretary-General Antonio Guterres, to achieve these goals. But to date, it has been unwilling, unable or has not even dared to issue a clear and unequivocal condemnation of Israel and a call for sanctions against it.

We therefore urge you to do so this time, in the hope that such a response will at least make Israel reflect on the appropriateness and acceptability of its actions. If it realises that the European Union no longer stands by it, that it even condemns and punishes it, it might decide to stop the 'special operation' and withdraw from the Gaza Strip,  which would also calm the situation in the Red Sea.

You know very well that every additional day of hesitation means another 150 to 200 civilians killed, another 90 to 120 women and children killed and another step towards a larger and more regional conflict.

The 28 000 innocent Palestinian people who have lost their lives so far call on you to act so that the indelible shadow of the historic disgrace suffered by the Dutch Blue Helmets in Srebrenica in 1995 does not fall on the entire European Union.

Prove that humanity is not completely dead on the supposedly most advanced and civilised continent and that there is the will and the power in Brussels to rekindle it.

 

The initiators of the call, former and current MEPs from the Republic of Slovenia:

Aurelio Juri, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Mojca Drčar Murko, Ivo Vajgl, Mojca Kleva Kekuš,

 

Other Signatories:

Uroš Lipušček, Rudi Rizman, Spomenka Hribar, Zvone Dragan, Franco Juri, Boris Frlec, Marjan Šetinc, Jože Pirjevec, Matjaž Hanžek, Nada Turnšek, Josip Rastko Močnik, Danijel Rebolj, Vesna Godina, Dušan Keber, Gorazd Kovačič, Dragan Petrovec, Božidar Flajšman, Anna Colombo, Remzo Skenderović, Polona Frelih, Barbara Volčič, Dunja Ukmar, Natalija Gulič, Franc Žnidaršič, Lucija Čok, Emil Milan Pintar, Igor Pribac, Iztok Šori, Miloš Šonc, Marjan Kotar, Andrej Mašera, Janez Šmajdek, Vena Šmajdek, Stane Lunder, Dragica Lunder, Ljuba Miljuševič, Polona Jamnik, Franjo Žagar, Maca Jogan, Miha Butara, Brane Virant, Aleks Štakul, Nevenka Mandič Orehek, Igor Polajnar, Janez Verbič, Andrej Šušterič, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Janez Černač, Jože Konda, Ernest Vodopivec, Stana Vodopivec, Milan Taborin , Marija Ana Taborin, Jožef Roškar, Marko Zdešar, Robert Puš, Maja Breznik, Franci Perčič, Pavel Jamnik, Violeta Tomič, Vera Vezovnik, Marko Apih, Branko Šekoranja, Andrej Bolčina, Maruša Mohorič, Lano Planko, Ana Barbič, Mira Kofler, Bojan Kofler, Andrej Bolčina

 

Ob italijanskem Dnevu Spomina

 

Potem ko sem znova slišal, tokrat iz ust predsednice italijanske vlade Giorge Meloni in župana Trsta Roberta Dipiazze, enostransko in popačeno pripoved o fojbah in eksodusu Istranov, sem jima poslal tale zapis. Je pa berljiv le za one, ki obvladajo kolikor toliko itaijanščino.

Il Giorno del Ricordo? Si, ma spesso lacunoso e forviante!

 

Da 25 anni la Nato avanza verso i confini russi, ma la Russia non ci sta. Si sente minacciata. Così come provarono gli Stati Uniti nel 1962 quando l'Unione Sovietica fece inversamente altrettanto, portando a Cuba vettori a testate nucleari. E come allora il presidente americano Kennedy intimo' all'omologo sovietico Hruščev di ritornare sui propri passi, ovvero di riportare i missili a casa, pena una risposta armata anche atomica, Putin risponde oggi a Biden e a tutti i suoi alleati euroatlantici NO, l' l'Ucraina non ve la do! E da due anni sul fronte ucraino si muore anche per mano Nato che armando la resistenza ucraina continua a scommettere sulla sconfitta russa.

In barba a tutte le risoluzioni ONU, Israele occupa da 76 anni la Palestina. L'unico braccio armato dei Palestinesi, Hamas, ritenendosi chiamato a far qualcosa, il 7. ottobre scorso penetra in Israele e massacra 1200 civili, ebrei e stranieri. La risposta israeliana e' brutale. Da quel giorno,  Israele di civili palestinesi ne stermina 28 mila di cui 3/4 sono donne e bambini e nessuno fra coloro che potrebbero far qualcosa (USA e Unione Europea in primis) fa niente per fermarlo. Il massacro continua. Tante belle parole a difesa del diritto internazionale e umanitario, di quello dei Palestinesi ad avere un proprio stato, qualche richiamo all'esercito israeliano a ridurre i danni collaterali nell'offensiva contro Hamas, ovvero ad ammazzare un po' meno, ma nessuna condanna del suo agire, né tantomeno proposte di sanzioni nei confronti del governo Netanyahu, condanne e sanzioni che senza remore l'Occidente sparo' da subito contro la Russia dopo l'attacco all'Ucraina. Non si dimentichi, che le forze di occupazione russe hanno ucciso in due anni 2 volte meno civili ucraini (neanche 14 mila) e 5 volte meno bambini (2 mila), cifre comunque raccapriccianti, di quanto abbia fatto Israele in 4 mesi contro la popolazione palestinese a Gaza.

Oltre 100 anni fa il fascismo incominciava a far sentire i propri artigli anche nei territori conquistati e colonizzati dell'Italia dopo la prima guerra mondiale fra i quali quelli slavi ad est dell' Adriatico. Ne fecero le spesei, fra i popoli sottomessi in quanto considerati inferiori, soprattutto gli sloveni e i croati. Prima da solo, poi col nazismo, sottopose queste popolazioni ad oltre 2 decenni di tirannia, sofferenze, soprusi, intimidazioni, torture, deportazioni e morti, non ultimo alla rinuncia o alla cancellazione dell'identità nazionale. Fino alla capitolazione dell'Italia nel 1943, quando il dominio repressivo passo ai nazisti. Altri due anni di lotta popolare di liberazione, combattuta dall'esercito di Tito, e la seconda guerra mondiale  si spense pure sul territorio jugoslavo.

Come altrove in Europa, ove piu' ove meno, anche in Dalmazia, a Fiume e in Istria, dove la presenza italiana precede di molto l'avvento del fascismo, risalendo ai tempi di Roma e della Serenissima, si scateno' un periodo di rivalsa, ritorsioni e vendette dei vincitori sui vinti. Lo subirono più di tutti gli italiani residenti nelle suddette regioni, sia coloro cui il fascismo stava bene e vi si erano compromessi, sia gli altri che con esso non avevano nulla a che fare o l'avevano addirittura combattuto. Ma se non erano passati ai partigiani, e non avevano giurato fedelta' al nuovo regime, rimanevano solo »italiani« di cui non fidarsi.  Da qui nascono le deprecabili vicende delle foibe e dell'esodo.

Ma perche' questo abbinamento fra Ucraina, Gaza e i drammi del Giorno del Ricordo? Per ricordare nuovamente a tutti che esiste una regola assoluta nella fisica e cioè che ad ogni azione corrisponde una reazione uguale e contraria,  ma che nel comportamento umano puo' esser si contraria ma non necessariamente uguale, ovvero peggiore, e che sono pochi i Mahatma Ghandi o coloro che amano porgere l'altra guancia.

E' giusto ricordare le vittime delle foibe e ogni singola sofferta storia di vita degli italiani ma non solo di loro, che subirono i soprusi, i maltrattamenti e la morte per mano di bande o singoli partigiani accecati dall'odio e da una irresistibile bisogno di vendetta, e' giusto ricordare la dolorosa opzione se rimanere e accettare il nuovo regime o espatriare e crearsi una domus altrove, nonché ogni singolo dramma che accompagno' l'esodo, ma non e' onesto farlo senza menzione alcuna del contesto storico in cui tutto questo avvenne e soprattutto ignorando o sottacendo le responsabilita' del fascismo. In questo senso, l'unico corretto e' stato quest'anno il presidente della Repubblica italiana, Sergio Mattarella.

E poi lo si deve fare, quando si raccontano le dimensioni del dramma, soprattutto nei libri di testo, nei massimi correttezza e rigore storici. Non puo' concedersi, il sindaco di Trieste di farneticare alla foiba di Basovizza sui »350 mila italiani di Istria, Fiume e Dalmazia, braccati dagli assassini comunisti titini e costretti ad abbandonare tutto per salvarsi la vita«. Non si possono inventare cifre, episodi e racconti. Chi lo fa in chiave pouplista, nazionalista ed esclusivista alimenta odio fra le nostre genti. Ancor peggio se lo fa in malafede.

Esiste un riferimento attendibile di quanto avvenne in quegli anni – la Relazione della Commissione storico-culturale italo-slovena sui rapporti fra i due popoli nel periodo piu' sofferto, ovvero dal 1880 al 1956. Datata 25 luglio 2000. La si era voluta e concordata, questa operazione, anni prima dai rispettivi governi, appunto per convergere su una verita' storica quanto piu' obiettiva, accertata, comprovata, documentata e condivisa, proprio per evitare i vari Dipiazza. E nell'accordo fra i ministeri degli esteri si era convenuto di ufficializzarla, questa relazione, quando fosse stata completata e redatta, di divulgarla, renderla pubblica nonche' materia di studio e insegnamento.

L'ha fatto solo la parte slovena. Perche' quella italiana no e la tiene nel cassetto ben chiuso da 24 anni? La considero una decisione in mala fede. E non incolpo solo il governo della Meloni. Anche tutti i precedenti e soprattutto chi stipulò l'accordo sulla costituzione della menzionata commissione mista e non lo onoro' fino in fondo, ovvero non si dette da fare perche' fosse onorato.

Un' ultima annotazione ai signori del Giorno del Ricordo. Con le foibe e l'esodo non si cancellò per nulla l'identità culturale italiana nei territori contrassegnati dai due drammi. Se ne ridusse fortemente il quadro demografico, la dimensione umana, ma l'italiano come lingua e primo fattore identitario sopravvisse.

Ne siamo eredi, fruitori, beneficiari, interpreti, cultori e divulgatori i cosiddetti »rimasti«, si, una comunita' di italiani, autoctoni o immigrati relativamente esigua, ma tutelata nei suoi diritti linguistici ed etnici come nessun'altra minoranza nazionale al mondo e non per volere dei nuovi ordinamenti democratici sloveno e croato varati con la nascita delle due nuove repubbliche indipendenti e sovrane nel 1991, ma per volere o disponibilita', ovviamente anche di accordi internazionali, dell'ex »regime Titino«. E' dalla costituzione federale del 1974 che la minoranza italiana in Slovenia come pure quella in Croazia, con sfumature diverse, gode del doppio diritto di voto, di rappresentanze  garantite nelle sedi decisionali a livello locale e nazionale (Consiglio municipale e Camera di stato) del bilinguismo nella toponomastica e nella denominazione delle sedi istituzionali sul territorio di insediamento storico, dell'insegnamento obbligatorio dell'italiano nelle scuole della maggioranza slovena e dello sloveno nelle proprie, dell'autogestione delle proprie istituzioni politiche, culturali, economiche e altre. Faccia altrettanto l'Italia o per lo meno il Friuli Venezia Giulia con le proprie minoranze slovena e friulana. Eleggano Trieste e Gorizia due sindaci sloveni come fecero Capodistria e Isola nel sceglierne due italiani.

L'identità culturale italiana e' presente e come, in Istria e a Fiume. Forse un tantino meno in Dalmazia, ma anche li l'Unione degli Italiani si sta dando da fare perche' quella che c'e' non si spenga, anzi rinfocoli.

Le cose vanno dette cosi' come stanno, non come piacerebbe a noi stessero!

 

 

Aurelio Juri, ex sindaco di Capodistria, ed ex parlamentare sloveno ed europeo

 

Capodistria, 11.2.2024

Kdaj bo RS srečala doslednost v zunanji politiki?

 

SMO RES NA PRAVI STRANI ZGODOVINE?

 

ZDA in Združeno kraljestvo napadajo Jemen – znova v soboto, bombardirali so najmanj 30 tarč Hutijevcev, ki v podporo Palestincem v Gazi ovirajo ladijski promet v Rdečem morju – skorajda sočasni tarči še Sirija in Irak, kjer se nahajajo - pravijo -  pripadniki iranske revolucionarne garde, ki bi naj zakrivili nedavni napad na ameriško oporišče na severu-vzhodu Jordanije, ubili tri vojake in jih ranili 40, vladi Iraka in Sirije obtožujeta obe velesili nove agresije na suverenost njunih držav, Rusija sklicuje Varnostni svet, in vedo dobro tako v Washingtonu kot v Londonu, da se razmere v regiji lahko umirijo le z ustavitvijo masakra, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, silovito, neustavljivo, v posmeh tudi še sveže sodbe meddržavnega sodišča v Haagu o latentnem ali dejanskem genocidu.

In Evropa? In mi? Prva in torej tudi mi z njo, če se temu ne upremo,  se podaja v konflikt z Jemnom, oz. s Hutijevci, s svojo vojaško floto, ki naj bi ščitila trgovske ladje skozi Rdeče morje, torej ob bok ZDA in Velike Britanije, pa tudi v Bruslju dobro vedo, da je rešitev varne plovbe v rokah Izraela, oz. lastnih zmožnostih, da ga prisilijo k umiku iz Gaze, kar pa brez izrecne obsodbe njegovega početja in brez sprožitve sankciji na njegov račun ne bo šlo, do ameriško-britanskega posega na Irak in Sirijo pa visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, Josep Borrell, poziva le k »zadržanosti« in svari pred nevarnostjo stopnjevanja konflikta v regiji in širše.

Najprej sem se nasmehnil in pomislil, kako to, da k »zadržanosti« Evropska komisija - Borrell govori v njenem imenu - ni pozvala obe strani ob ruskem napadu na Ukrajino, ampak udarila je takoj z obsodbami in sankcijami zoper napadalca. Pa smo spet pri dvojnih standardih, si odgovorim, dvojnost ki jo sama naša zunanja ministrica priznava, ko obenem obljublja da bomo kot začasni člani Varnostnega sveta OZN bolj korektni, pravični, profesionalni, dosledni.

Lepo je to slišati in brati v pismu, ki ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, z njenim podpisom, pošilja podpisnikom in podpisnicam nedavne peticije Poziv za Palestino. Prizadevamo si za trajno premirje, za mir, za neovirano in konstantno humanitarno pomoč prebivalcem Gaze, za varnost tudi osebja Združenih narodov in humanitarnih organizaciji, zdravnikov in novinarjev, za nemoteno financiranje Agencije OZN za Palestince, za mirovno konferenco, za priznanje Palestine in rešitev dveh držav, za spoštovanje odločbe ICJ in mednarodnega prava, podpiramo prizadevanja generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa in še in še… Ja, super, vredno pohvale, a ker tudi mi v Sloveniji vemo, to vesta tudi premier Golob in ministrica Fajon, - stroka je povsem jasna in nedvoumna - da jemenski Hutiji napadajo zahodne trgovske ladje zato, da bi nas prisilili k ukrepanju proti Izraelu, in da je povrnitev varne plovbe odvisna od končanja izraelskega pobijanja Palestincev, kako to, da soglašamo s pomorsko misijo EU v Rdečem morju? Ne vidim in ne slišim, da bi se temu upirali, mu ugovarjali, umikali naše soglasje.

In ob napadih ZDA in Združenega kraljestva na Irak in Sirijo, se bomo kaj oglasili? Kaj bo rekel naš Samuel Žbogar na seji VS, ki jo sklicuje Rusija? Ji bo spet očital dvoličnost? Upravičeno, a le če ne bo ostalo samo pri tem. Mora končno obsoditi tudi Izrael, pozvati k sankcijam proti njemu, nenazadnje ker se ne drži sodbe Meddržavnega sodišča, obsoditi početje ZDA in Združenega kraljestva do Jemna, Iraka in Sirije ter pozvati Evropsko komisijo k preklicu pomorske misije v Rdečem morju. Samo tako bomo lahko razglašali, da »smo na pravi strani zgodovine«.

Pustimo se presenetiti…

Je politika ona, ki mora ukrepati!

 

Vsi zadovoljni z sodbo ICJ? Ne, pa ne mislim na Izrael.
 
Po več kot 26 tisoč pobitih Palestincev, od katerih 3/4 tvorijo ženske in otroci, je Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), glavni sodni organ Združenih narodov, odločilo da mora Izrael preprečiti genocid, ni pa ugodilo zahtevi tožnice, Južnoafriške republike, da se mu zaukaže še ustavitev vojaških operaciji v Gazi. Odmislim za trenutek vse odzive na to razsodbo, ki so razen izraelskih, v glavnem zadovoljstva z izrekom ter pričakovanja, da se ga bo Izrael držal, in se kot povsem laičen a misleči stvor vprašam: a ni tolikšno število masakriranih civilistov, v 98 % pripadnikov ene in iste etnične skupnosti, v pičlih treh mesecih, že dejanje genocida? V Srebrenici 93' leta jih je bilo pobitih, takrat Muslimanov, 3 x manj?! Oz. kdaj lahko sodišče ugotovi, da se je zgodil genocid? Ko so iztrebljeni vsi pripadniki ene etnije? V današnjem primeru vsi Palestinke in Palestinci v Gazi? »Genocid ali rodomor - berem v pravniškem slovarju - je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne in verske skupine z namenom jo v celoti ali delno uničiti.«. Resda je pripadnikov palestinskega naroda še nekaj milijonov, a je en njihov del, četudi droben v primerjavi s celoto, vendarle uničen?! In se z vsakim dnem nadaljevanja izraelskega pustošenja okupirane enklave povečuje. Pa še drobna misel: a nam uboj enega samega individuuma ne prizadene?
No, osebno me odločitev Haaškega tribunala ne prepriča, pravzaprav žalosti, ker kolikor lahko razumem občutljivost sojenja o tej materiji in strogo uporabo  pisanega v Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, pogrešam v njej sočutje, empatijo, humanost, pieteto do evidentnega, do tistega kar dnevno videvamo po televiziji ( in najhujši prizori so namenoma izločeni, ker neprimerni za mladostnike in želodčno občutljive), ter do onega kar poročajo, in jim gre verjeti, humanitarne organizacije ter pristojni iz OZN. Pa ja, da sodniki in sodnice niso roboti, ali kloni opremljeni z nečutečo umetno inteligenco, so ljudje, vsak s svojimi čustvi in pogledi, vsak s svojo integriteto, osebnostjo in diskrecijsko pravico. Tudi ko so že vedeli, da karkoli bodo rekli v prid preprečevanja dodatnih žrtev izraelskega gaženja v Gazi, bo Netanyahu nadaljeval po svoje - »Nihče nas ne bo ustavil, tudi Haag ne!« -  ali prav zavoljo tega, bi morali odrediti zaustavitev operacije, toliko bolj ker na že 56 let mednarodno razglašenem okupiranem ozemlju. A niso!
Od trenutka ko o tem pišem do objave tega, bo pobitih še kakih 500 do 1000 civilistov, če ne več, pa spet 350 do 700 žensk in otrok. Se bomo vprašali, vsi v tako imenovanem najbolj civiliziranem ter do človekovih pravic domnevno občutljivem, pravičnem in principielnem zahodnem mundusu, s sodniki in sodnicami s Haaga vred, ali smo naredili res vse kar je bilo v naših močeh, da bi do tega ne prišlo?
Evropska komisija je na dan razsodbe ICJ sporočila, da pričakuje »polno, takojšnje in učinkovito« izpolnjevanje ukrepov, ki ji je odredilo meddržavno sodišče. Podobno naša zunanja ministrica: »Gre za jasna sporočila Izraelu - je dejala – da mora takoj ustaviti morijo nad civilnim prebivalstvom v Gazi.« Takoj, torej! Super, toda nekaj dni je že mimo, število pobitih Palestincev se je povzpelo nad 27 tisoč (okupatorski ubijalski stroj jih pokonča od 150 do 200 na dan!), a še ni slišati iz zahodnih prestolnic jasne in nedvoumne obsodbe Izraela, še manj pozivov h kaznovanju njegovih odločevalcev, Netanyahuja in primis. Kje so sankcije, ga Ursula von der Leyen? Proti Rusiji ni bilo treba čakati 3 mesece, sprožila ste jih takoj?! In berem, da so tudi proti Agenciji OZN za palestinske begunce v Gazi, osumljena vpletenosti v Hamasov napad 7. oktobra, že stekle. 

Kaj na vse to poreče naše Ministrtsvo za zunanje in evropske zadeve? Bo vsaj Slovenija storila kak korak v to smer? Recimo, v Varnostnem svetu OZN pozvala, četudi kontra ZDA, k takojšnji izolaciji, oz. bojkotu Izraela. Bomo doma ohladili odnose z njim? Ošteli s kako bolj ostro noto izraelsko veleposlaništvo ali odpoklicali na konzultacije našo veleposlanico iz Tel Aviva? No, nekaj malega je že. Ministrstvo za obrambo je zavrnilo izvoz orožja Izraelu. Bil je čas! Zdaj je na vrsti ministrica Fajonova, da postori končno nekaj kar je prav in sorazmerno.

 

Ne nas vleči v vojno!

 

ODPRTO PISMO DRŽAVNEMU VODSTVU

Spoštovani predsednica, Nataša Pirc Musar,

premier, Robert Golob,

predsednica DZRS, Urška Klakočar Zupančič,

ministrica za zunanje in evropske zadeve, Tanja Fajon,

 

Dr. Primož Šterbenc, med najboljšimi slovenskimi poznavalci razmer na Bližnjem Vzhodu,  je v ponedeljkovih Odmevih TV Slovenija jasno in do potankosti argumentirano povedal da se ZDA z obstreljevanjem položajev Hutijev v Jemnu napačno lotevajo reševanja problema njihovih občasnih napadov na zahodne trgovske ladje v Rdečem morju, in sicer da tolčejo po eni od posledic izraelskega masakriranja Palestincev v Gazi, namesto po izvoru. Zdaj zvemo, da k enakemu pristopu koraka še Evropska unija, torej tudi mi. Vsakomur z minimumom razuma in soli v glavi mora biti jasno, da je treba ustaviti pobijanje v Gazi, reči Izraelu dovolj! Ne samo zaradi pokončanih nedolžnih življenj, ne samo zaradi genocida, ki se tam izvaja nad palestinskim narodom - tudi dr. Danilo Turk je bil povsem nedvoumen! - ampak tudi zaradi varnosti plovbe po najkrajši poti iz azijskega vzhoda do Sredozemlja in torej Evrope, pa da smo še bolj lokal patrioti, zaradi dobrega poslovanja Luke Koper. Pošiljanje dodatnih zahodnih ladji ob obali Jemna, ki naj bi varovale ladijski promet, ob občasnem obstreljevanju postojank Hutijev s strani ameriškega in britanskega ladjevja, bo samo še dodatno podžgalo že tako vroče in eksplozivno stanje, izzvalo Iran in ves arabski svet ter konflikt razširilo onstran palestinsko-izraelskih meja. Ne dvomim, da vi to dobro veste in razumete.

Predsednica, premier, ministrica, ne dajte soglasja k tej misiji!!! Ne delajte še eno od rafala napak v zadnjem obdobju, od ruske agresije na Ukrajino dalje. Ustavite Izrael, pa se bodo ustavili tudi Hutiji in se bo ustavil tudi Iran, sicer si znova pripnite medaljo soodgovornosti in sostorilstva pri nadaljnjih zapletih! Pa lepo prosim, ne mi odgovarjati, da naših ladji, ne Ankarana ne Triglava, tam ne bo. Že molk pri vsem tem pomeni pristajanje na odločitve, ki jih sprejemajo Ursula von der Leyen, Charles Michel in Josep Borrell.

Naredite si dan znosnega kolikor lahko.

 

 

Aurelio Juri

Koper, 17.1.2024

Stavkajmo za mir, ne za plače!

 

Zdravnikom, sodnikom in tožilcem - 2

 

Drage bralke in bralci, večinoma me prebirate, tisti ki že, na temo vojn, v Ukrajini in Palestini, a spremljam tudi druge reči, v zadnjem času vse bolj izraženo nezadovoljstvo zdravnikov, sodnikov in tožilcev s svojimi plačami, ki že prerašča v vse glasnejši protest in stavke ter celo tožarjenje v Bruselj. Naj takoj povem, da povsem delim mnenji dr. Vesne Godina (»Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite« - Fokuspokus 10.1.2024) in pisatelja Janeza Zupana   (»Zdravnikom, sodnikom in tožilcem« - Dnevnik 16.1.2024) da sta stavki neupravičeni, zagotovo nesorazmerni s časom, ki ga živimo. 

Razumem željo in boj za višje plače, za boljše delovne in življenjske pogoje in standarde, a le v kontekstu materialnih možnosti, ki so nam dane in ki jih je trenutno težko pri nas doma pa tudi drugod po Evropi in svetu oceniti kot dobre, ugodne, take, ki bi naj omogočale občo družbeno rast.

Pustimo za trenutek to, da si je Evropska unija z nespametnim odnosom do vojne v Ukrajini in do agresorske Rusije krizo zakuhala sama, pa če ostanemo doma, da nas članstvo v Natu hudo stane, da preveč trošimo za vojsko, orožje, obrambo in druge ne nujno potrebne nakupe, da si sprevrženo in neodgovorno parlamentarne in druge stranke podvajajo davkoplačevalski denar, da RTV zavoljo hude finančne luknje podedovane od prejšnjega vodstva,  prosi državo za pomoč pri sanaciji stanja, ob plačah novinarjev, ki dosegajo one državnega vrha, (ne bom navajal imen: 5.541, 5.384, 5.333 evrov itd), da smo precej razsipni tudi drugje, toda država je v finančnih težavah z blagajno, ki ni računala na divjanje podnebja, na vremenske katastrofe minulega leta, na skoraj 10 milijardno škodo, ki jo je utrpela, na vse to kar terja in bo terjala obnova, ob tem, ne pozabimo, da je več kot 10% vseh zaposlenih na minimalni plači in da skoraj četrt milijona ljudi živi pod pragom revščine. 

Imejmo vse to na umu ko zahtevamo povišanje plač. Prej bi jih kazalo solidarnostno znižat, recimo za 10 ali 20%, pri vseh plačnih razredih, ki presegajo 4000 evrov bruto osnovne plače, vse dotlej, dokler ne bomo vsi spet na zeleni veji, pa lepo prosim, ne me kamenjat. Ne morem se otresti misli na to kar se dogaja v Gazi, kar videvam po televiziji, na okrvavljene otroke na podu bolnišničnih hodnikov, ki jih zdravstveno osebje oskrbuje in jim skuša rešiti življenje z golimi rokami in kakim povojem. Vsakič se sprašujem, ali tam tudi razmišljajo o stavki za boljše plače in delovne pogoje? Pa se čudim, da še niso dvignili roke in si ter nam rekli, naj gre vse k hudiču, svet nas je tako in tako odpisal. Nihče od glavnih odločevalcev, ki bi se trudi izraelski ubijalni in uničevalni pohod ustaviti. Pa ne mislim le na palestinske zdravnike, tudi na »zdravnike brez meja« in druge prostovoljce z vsega sveta, ki si prizadevajo pomagat umirajočemu in morda že obsojenemu narodu in od kateri jih je že več kot 170, to svojo humanost plačalo z življenjem. 

»Vlada se ne drži odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov« - se pritožujejo slednji in to ignoranco označijo za »degutantno pravno huliganstvo« Morda imajo prav, toda znova misel na Gazo in na početje tako Izraela kot Zahoda, ki mu ga omogoča, v nasprotju z vsemi pravnimi, civilizacijskimi ter humanimi načeli in normami. Če si vlada, ker jim še ni povišala plač, oz. izvršila odločitve ustavnih sodnikov, zasluži tako hudo sodbo, kaj naj porečemo za masaker Izraela nad palestinskim ljudstvom in za sostorilstvo ZDA ter celotnega, tudi molčečega Zahoda? So časi, gospe in gospodje, ko mi je težko reči že »dober dan«, ker čutim, da bi se zlagal. Ni več dobrih dni, za nikogar, ki je vsaj malo empatičen, in jih ne bo vse dotlej, dokler se ne vrnemo k minimumu humanosti in človečnosti, oz. ustavimo sodobno enačico biblijskega »poboja nedolžnih«.

Naj vam dan tekne kolikor lahko

Kdaj reset naše zunanje politike?

 

To je res…

"Marsikdo nam danes tudi očita, v globalnem jugu, da imamo dvojne standarde, da se EU, oz. Zahod, drugače odziva na vojno v Ukrajini kot se danes do konflikta in humanitarne katastrofe v Gazi, in to je res, tako da jaz mislim, da bo morala Slovenija imeti res modro, dosledno, predvsem pa profesionalno držo v Varnostnem svetu. ker zagotovo nas bodo največ spraševali kako priti do miru v Ukrajini....«

Pomembna izjava, pomembno priznanje, ki kaže na to, da se tudi pri nas doma oblast končno zaveda, da je doslej v zunanji politiki krmarila, skupaj z zavezniki, nekoliko problematično, nekonsistentno. Tako ministrica Tanja Fajon v tv Globusu 2. januarja. Zmotila se je le pri tem, da očitki na račun EU oz. Zahoda padajo iz globalnega juga. Ne! Padajo tudi iz domače ozaveščene javnosti in ne samo pri nas v Sloveniji – videvamo stotine tisočih protestnikov, ki po ulicah New Yorka, Londona, Pariza, Rima, Berlina in celo Izraela manifestirajo podporo palestinskemu narodu in obsodbo početja izraelske vojske v Gazi.

Toda, ko je dejala, da bo zato »morala Slovenija (op. odslej) imeti res modro, dosledno, predvsem pa profesionalno držo v VS OZN«, tega sama ni storila v trenutku, ko bi to lahko in morala storiti. Pripovedovala je voditelju oddaje Seku Condeju o slovenskem odnosu do tragedije v Gazi. Slišali smo znova že povsem oguljene fraze o tem, da si prizadevamo za prekinitev ognja, za pogajanja, za rešitev dveh držav, da »smo na pravi strani zgodovine« in priče »velike humanitarne katastrofe«, da pa bi končno povedala, kdo je slednjo zakrivil (Hamas je ni, ker je le izvršil napad na jug Izraela, mimogrede, napad na okupatorja!), oz. imenovala Izrael, ki si zato zasluži obsodbo in kazen, niti slučajno. Enkrat samcat ni izrekla njegovega imena. Pri vojni v Ukrajini tega ne pozabi nikoli. Rusija in samo Rusija je kriva!

Še ena zamujena priložnost, da bi poravnala smer Slovenije, jo postavila na tir enakih vatlov. Ali, recimo ji, prva, po priznanju, da se vedemo nedosledno, z dvojnimi standardi. Drugo priložnost je dva dni kasneje na sami seji Varnostnega sveta Združenih Narodov, ki je pozval jemenske Hutije k ustavitvi napadov na trgovske ladje v Rdečem morju, zamudil veleposlanik Samuel Žbogar. Kot enakopraven, opolnomočen udeleženec zasedanja je resolucijo podprl, ker je bilo tako edino prav, nisem pa prebral, da bi poudaril, kako bi k njeni uveljavitvi prispevala prekinitev izraelske ofenzive na Gazo in pobijanja Palestincev. Za svoje početje, se Hutiji sklicujejo ali izgovarjajo, če hočemo, prav na to. »Napadali bomo ladje, dokler Izrael bo napadal Gazo!«. Slabo, Žbogar, pomanjkljivo, neprofesionalno.

In pred nami je sedaj še tretja velika priložnost, da se resetiramo. Mislim na poziv, ki ga je v petek naslovilo na ministrico Fajonovo in vlado Gibanje za pravice Palestincev, da naj se Slovenija nemudoma pridruži tožbi Južnoafriške republike na Meddržavnem sodišču v Haagu proti Izraelu na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Poziv je podpisalo 72 uglednih in manj uglednih imen akademskega, političnega, diplomatskega, kulturnega in civilnodružbenega sveta.

Če naj bo Republika Slovenija kot članica VS OZN končno dosledna, kot se je dalo razumeti ministrico v oddaji Globus, mora to storiti, ker je tako ravnala že v primeru ruske agresije na Ukrajino. Kot intervenientka se je namreč 24. novembra 2022 pridružila tožbi za povsem enak domnevni zločin, na osnovi iste konvencije, zoper Rusko federacijo.

Bo odgovor pritrdilen in se bomo mnogi končno oddahnili, ali bomo ostali kot ves čas dosledni le do lastne nedoslednosti ter se pri tem še hvalili? Dvojni standardi, ga. ministrica? Ja, to je res, a nam tako ustreza.