»Nam funkcije ne pomenijo nič!«
… izjavi tip, ki je pravkar zgrabil najvišjo, ki je
bila še na voljo in mu je bila ponujena. Bil je postal 16. predsednik Državnega
zbora. Zoran Stevanovič, nekdanji disciplinsko problematični policist,
nekajkrat v navzkrižju tudi z zakonom, parlamentarni novinec, predsednik
najmanjše stranke, ki je prešla prag parlamenta - Resnica. Izvolitev je osupla
večji del javnosti, tudi tiste, ki je s svojimi glasovi v nedeljo 22.
marca omogočila, da bi se zgodila, ker v diametralnem nasprotju z referencami
in standardi, ki so od osamosvojitve dalje veljali in se zahtevali za mesto
prvega med enakimi - poslank in poslancev, in drugega po položaju v državi,
takoj za predsednikom, oz. predsednico Republike. Bil je zadel. Stevanovič,
življenjski loto.
Da je za to funkcijo kandidiral, sam pravi, da so mu
idejo dali mediji, a jasno je, da brez dogovorjenega prišepetavanja z desnih
klopi tega koraka ne bi storil. Bili so na voljo glasovi celotne desne
polovice in več Državnega zbora – SDS, NSi/SLS/Fokus, Demokrati in seveda
Resnica = 48. In vse je tudi prejel. Predsednik deklarirano suverenistične,
antievropske in antisistemske stranke, ki ji »funkcije ne pomenijo nič« je
tako zasedel najvišjo za katero lahko pretendira parlamentarec. Toliko o
verodostojnosti tega gospoda in njegove stranke ter o državotvornosti onih, ki
so ga izvolili, ker imajo toliko politične in parlamentarne kilometrine za
seboj, da vedo, da izbira ni primerna, da je tokratna selekcija dosegla dno.
A kaj hočemo, to je pač politika, redkokdaj čista,
načelna, plemenita in poštena. Je pa izvolitev prvega med enakimi pomenila da
je bil novoizvoljeni Državni zbor konstituiran in da so stekli roki, da
oblikovanje večine, ki bo imenovala vlado. Glede na rezultat pri izvolitvi
predsednika je postalo več ali manj vsem jasno, da za njim že stoji tudi nova
izvršna oblast, ki bo že četrtič v rokah Janeza Janše. Eni pravijo, da temu še
ni tako, da je še vse odprto, da ima še kako karto za igrat tudi relativna zmagovalka
volitev, Golobova Svoboda, sam pa v to dvomim in vidim cel trojček odhajajoče
koalicije - ob Svobodi še SD in Levica/Vesna – tokrat v opoziciji.
Sam Stevanovič je sicer že pred samo volilno kampanjo
izjavljal in to izjavo tudi notarsko zapisal, da v vlado, ki bi jo vodil prvak
SDSa ne bo nikoli vstopil ker do njega in do vseh proticepilcev v času Covida
sovražna in represivna – gospod je takrat vodil proteste proti obveznemu
cepljenju – a časi se spreminjajo in opazno močan stisk roke med Janšo in
Stevanovičem po izvolitvi slednjega je bil več kot poveden o njunem novem
odnosu. Je pa res, da Resnici ni niti treba vstopiti v vlado, ki bo tudi brez
nje ohranila večino napram opozicije, za 3 do 5 glasov, in da ko bo potrebovala
46tega, ve se od kod ga bo prejela.
Stevanovič ni slučajno izjavil, da bo njegova stranka
»konstruktivna« kar tudi pomeni kooperativna opozicija.
Kakorkoli že so volitve mimo, je kar je,
smo kar smo. Volivke in volivci imajo vedno prav, tudi ko se zmotijo ali so
ogoljufani. Po volitvah nimaš več kaj, razen tega da če so ti pomagale do
oblasti nazdraviš in se veseliš, če so te porazile pa lahko objokuješ, spoznaš
komu so maske padle in se pripraviš na novo vlogo, na vlogo nadzornika oblasti,
ki ji mora gledati pod prste, jo opozarjati ko po svoji presoji ravna slabo, če
celo nezakonito jo tudi ovaditi in o vsem tem sproti seznanjati ljudstvo, ki jo
je izvolilo.
A dolžan si storiti še nekaj, če si poraženec, če si
oblast izgubil, oz. ljudje so jo predali nekomu drugemu, opravit globoko
samorefleksijo in poiskat razloge, pa si priznat napake, ki so privedle do
spremembe. In pri tem ima dr. Robert Golob kar nekaj masla na glavi. Škoda
papirja, da bi našteli vse njegove večje in tudi drobne poteze, ki so
pretehtale uspehe ter mu zbile 11 poslanskih mandatov pa nekaj tudi
koalicijskima partnerjema. Sam bi opozoril, ker o njej največ pisarim, na
neprincipielno zunanjo politiko, tako kot jo je že vodila prejšnja, Janševa
vlada. Edini ohrabrujoč moment, priznanje Palestine in obsodba genocida v Gazi,
a tudi tu zgodbe si Golob ni upal zaključiti s pridružitvijo k tožbi Južne
Afrike na Meddržavnem sodišču v Haagu proti Izraelu. Povsem znova nenačelni,
nekoherentni, zlasti v primerjavi z odzivom na rusko agresijo na Ukrajino, ob
ameriško-izraelski agresiji na Iran, ob ofenzivi Izraela v Libanonu in ob
drugih kršitvah mednarodnega prava in ustanovne listine OZN, ki si jih je privoščil
in jih še napoveduje gospod, ki je svetu sporočil, da mu meje odločanja in
ravnanja postavlja le lastna morala, Donald Trump. No, ne trdim, da je Golobova
koalicija padla zaradi zunanje politike, daleč od tega, a iz naslova
motiviranosti kritikov, predvsem mirovnikov, da bi se volitev udeležili v čim
večjem številu in, četudi z zavihanim nosom, storili vse, da bi ne šlo še na
slabše, da se ne bi znova znašli v objemu desnice, konkretno SDSa in Janeza
Janše, je zmanjkalo odhajajočemu levosredinskem trojčku kar nekaj pomembnih
glasov. Že tisoč, pa sem prepričan da je manjko večji, bi lahko spremenilo
razmerja.
Nessun commento:
Posta un commento