Stevanovič
v Moskvo?!… Dajmo mu blagoslov.
Ministre odhajajoče vlade Roberta Goloba, od premiera
samega do ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon, ministra za
obrambo Boruta Sajovica, ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in
ostalih… pozivam, da preden prepustijo svoje stole, mize in fikuse naslednikom,
storijo končno eno pametno v zvezi z vojno v Ukrajini, priznajo da ima novoizvoljeni
predsednik Državnega zbora, Zoran Stevanovič, prav, ko napove pot v Moskvo in
obisk Dume… Če?! Da, če od nje ne bo odstopil, če se ne bo premislil, kot je že
kreativno prodajal svojim volivkam in volivcem in sicer javnosti ostale dane
obljube?! No, da ga nimam za verodostojnega in primernega za položaj do
katerega se je dokopal, sem pojasnil v mojem prejšnjem pismu, pozdravljam pa
odnos, ki ga ves čas goji in izkazuje do ukrajinske vojne in Nata in pri tem ga
bom še dodatno spodbujal. Sklada se s pogledi velike večine mirovnic in
mirovnikov, ki bi radi, da se spopadi končajo, sklene mir in se odnosi z Rusko
federacijo vrnejo čimprej v neko znosno sosedstvo. Vrnejo naj se v EU tudi
ceneni ruski energenti, še kako potrebni ob tem, kar ZDA počnejo z Iranom, ki
tamkajšnje nevarno draži. Glede Nata, pa naj se vsaj preveri razpoloženje ljudi
do slovenskega članstva vanj. Osebno sem mu nasprotoval že v času referenduma
leta 2003, ko smo se zanj odločali. Po 23 letih so se zadeve v zvezi z vlogo in
početjem tega zavezništva, nenazadnje višina »članarine«, toliko spremenile, da
bi kazalo znova vprašati narod, ali se vanj še čuti varnega in se mu zdi cena
te varnosti primerna, ali prej morda obratno? Ne pozabimo, da je bila širitev
Nata proti ruskim mejam (priprave na sprejem Ukrajine) glavna iskra, ki je
zanetila konflikt.
Zanimivo, da ob Stevanovičevi najavi poti v rusko
prestolnico, prvak SDSa in najbolj verjetni vnovični mandatar Janez Janša ni
rekel ničesar. Res je, da ko je prišlo do ruske agresije 24.2.2022, je bil prvi
»Evropejec«, ki je šel s parimi kolegi v Kijev, obljubljat Ukrajincem evropsko
pomoč in da je bila takrat Slovenija prva, ki je napadeni državi dostavila
orožje (tanke), a današnji molk lahko izpričuje spoznanje, da z dosedanjim
pristopom EU in Nata do te vojne rezultatov ni, ker se le ta nadaljuje in ruske
sile, potem ko so zasedle že več od petine ukrajinskega ozemlja še napredujejo,
in da bi zatorej ne bilo slabo če bi se poiskale alternativne poti h končanju
te drame. Prijatelj Orbana in zaprisežen fan Donalda Trumpa, ki sta oba dokaj
blizu Putinu, je tudi okoliščina, ki je ne gre zanemariti.
Zato še enkrat, spoštovani Golob, Fajon, Sajovic,
Bratuškova in ostali… vzemite za dobro to, kar namerava storiti novopečeni
predsednik parlamenta s to svojo željo po obisku Moskve in nehajte vztrajati z
bunkerjem do Rusije, ki so nam ga vsilili in nam ga še vedno vsiljujejo
Leynova, Kallasova, Rutte, Merz, Macron, Tusk in še drugi vojni hujskači.
Gospod Golob, vi se pogosto hvalite z načelnostjo in
doslednostjo svoje vlade do mednarodnih izzivov. No, zdaj ko je madžarski
avtokrat padel in ni več zadržkov za nadaljevanje s sankcioniranjem Ruske
federacije, bo sprožen že 20. tovrstni paket, medtem ko do še hujše in nekaj
krat bolj krvave drame, ki se že tri leta odvija na Bližnjem vzhodu, od
genocida Palestincev v Gazi, do ekspropriaciji njihovega imetja na Zahodnem
bregu, zadnje mesece še ameriško-izraelska agresija na Iran in izraelski vdor v
Libanon, podobnega odziva Evropske unije in Nata niti približno ni. Ene same
sankcije proti agresorjem ni bilo sprožene. Če bi res bili koherentni, bi rekli
Bruslju: »Zdaj pa dovolj. Če si Netanyahu in Trump ne zaslužita
sankciji, si jih Putin še manj!«
Na koncu pa še svarilo. Si predstavljate, koalicijski
dame in gospodje na poti v opozicijo, da to česar v celem mandatu v zvezi z
Ukrajino niste storili vi, stori nova vlada, da se Janša upre Leynovi in
Rutteju ter zajaha tudi sam dialog s Putinom ter se pridruži Trumpu pri
pogajanjih o miru? In da mu mirovniki, že zavoljo načelnosti, zaploskamo?
Nessun commento:
Posta un commento