Golob v Hiši miru udaril po mizi…
No, končno eno pravo iz
ust in… dlani našega predsednika vlade: »Gospod Netanjahu, ustavite to vojno
takoj!« Spregovoril je na Generalni skupščini OZN in požel aplavz. Ko je za
njim nastopil izraelski kolega in pričakovano zavrnil poziv, ker da
»antisemitski« - tako je označen vsak, ki se zgraža nad genocidom v Gazi – je
3/4 prisotnih zapustilo dvorano. Pristopil sem k računalnikom in Golobu napisal
pohvalo. »Po priznanju Palestine še en korak v pravo smer. Manjka le še poziv
svetu k sankcijam proti Izraelu ter ZDA in drugim dobaviteljem orožja
Netanyahujevem režimu k ustavitvi dobav.«
Toda če si pri Palestini
premier zasluži mojo čestitko, si je ne pri drugi goreči temi, ki jo je dan
prej obravnaval kot predsedujoči Varnostnemu svetu. Kot da pri Ukrajini
ne zmoremo, preko njegovih besed, stopiti korak nazaj in si omisliti kake alternativne
poti iz te godlje, ki Zahod vse bolj potiska k neposrednemu spopadu z Rusko
federacijo. Stopicamo še vedno tam kjer smo bili na začetku: »Rusija je
agresorka, Ukrajina žrtev. Do miru je ena sama pot: ruski umik iz vseh
zasedenih ozemelj, s Krimom vred. Pri tem, da je prišlo do vojne, Zahod nima
nič - Natova širitev je njegova pravica – razen, da v imenu demokracije,
svobode, človekovih pravic in varnosti, Ukrajini pomaga z vsem kar lahko. Da,
tudi z raketami dolgega dosega, ki tako jezijo Putina. Povzemimo ga: »Če nam
zadajo kako hujšo bolečino, bo naš odziv lahko tudi jedrski«. Da bi se kdo od
zahodnih voditeljev nad vsem tem zamislil, si priznal, da se z vladarjem iz
Kremlja gremo rusko ruleto in se igramo z usodo človeštva, niti slučajno. Še
ubogi Orban, jih je slišal, samo zato ker je šel v Moskvo.
No, in naš Golob, ko je
imel priložnost, da bi z velikega svetovnega odra pozval k umirjanju strasti v
zvezi z Ukrajino, jih je še dodatno vnel. Povabil je k besedi ukrajinskega
predsednika Zelenskega, kar je močno razhudilo ruskega veleposlanika in verjamem
da zarisalo na hrbtu RS še eno tarčo ruskega gneva, ter nato ustrelil eno malce
neposrečeno. Zagotovil je namreč da bo Ukrajini Slovenija še naprej stala ob
strani vse do pravičnega miru, »tako kot je Ukrajina nam ob lanskih
katastrofalnih poplavah«. Pa sem se vprašal: Če nam Ukrajinci takrat ne bi
priskočili na pomoč, kar bi bilo glede na njihove razmere doma povsem
razumljivo, bi jih mi danes pustili na cedilu? … In pa do pravičnega miru?! Kaj
je že to? A ve premier kakšen je pravičen mir, ki bo zadovoljil obe vojskujoči
se strani, sicer je nedosegljiv?
Naj zaključim z izjavo,
ki razkrije Golobovo bolj slabo poznavanje zgodovine: »Za Slovenijo je jasno,
da če bo zmagala Rusija, bodo zmagale tudi kršitve Ustanovne listine OZN-a.
Svet bo manj varen in ceno bodo plačali vsi,"… Halo? Zberite se, gospod
premier in kliknite vsaj na Wikipedijo.
Ustanova listina OZN se
krši odkar je bila spisana in sprejeta. Žal! Izrael jo praktično ves čas in ker
pri tem uživa neomajno podporo Združenih držav Amerike, jim pripišimo
sostorilstvo. In kolikokrat so same ZDA, neposredno po ukazu administracije,
ali posredno preko svojih agentur, kršile »sveti gral« miru in sobivanja na
planetu. Najbolj eklatantno, skupaj z Združenim kraljestvom (George Bush mlajši
in Tony Blair) ter opravičevano z lažmi, z agresijo na Irak 2003. Ne pozabimo,
da smo bili tudi mi, preko suporta temu posegu z Vilensko izjavo, soudeleženi
pri tej kršitvi.
Vojna je tam trajala 9
let in povzročila skoraj milijon žrtev. Zatorej če bo zmagala Rusija - in če ne
storimo vsega kar je potrebno, s pametjo in ne z orožjem, da jo čimprej
privedemo do prekinitve spopadov in do pogajanj, se to tudi utegne zgoditi -, bomo
le še pred eno kršitvijo več. Svet se ne bo zato podrl - podre ga le globalni
spopad! Prestopili smo že nekaj rdečih črt, ki nam jih je postavljala Rusija,
tekom celotnega procesa Natove širitve proti njenim meja, toda vse bližje smo
oni iz katere poti nazaj ne bo. Pazimo, da jo ne prestopimo.
Nessun commento:
Posta un commento