Titovi trgi in
ulice: nostalgija, sramota ali del zgodovine? - 2
Naj takoj odgovorim: Po
mojem del zgodovine! Sicer o teh rečeh pišem bolj malo, a me je članek Nataše
Čepar spodbudil k temu, da zgodbo Titovega trga v Kopru nekoliko bolje osvetlim.
Pri poskusu preimenovanja sem namreč sodeloval še kot predsednik Skupščine
občine Koper.
»Uradnih pobud za
preimenovanje Titovega trga ali Kidričeve ulice nismo prejeli in o
preimenovanju tudi ne razmišljamo,« pravijo danes na Mestni občini Koper, in to
me osebno veseli, kajti preminulega jugoslovanskega predsednika hranim v dobrem
spominu. Brez njega Slovenija Kopra in severnega dela Istre ne bi
imela. Toda pobude in razmišljanja o preimenovanju osrednjega koprskega
trga, s povrnitvijo enega od prejšnjih imen, so po osamosvojitvi bile. Naj
omenim ono, ki je prišla do samega glasovanja v občinski skupščini.
Pripravila jo je, na
pobudo civilnih združenj in posameznikov, Krajevna skupnost Koper-center.
Imenovana je bila strokovna interdisciplinarna komisija, ki je na tem delala
dobri dve leti, usklajevala vse može ideje in želje ter se na koncu pojavila s
predlogom o preimenovanju Titovega v Mestni trg, s tem da bi spomin na Josipa
Broza spoštljivo umaknili v Pokrajinski muzej. Soglašale so malo da ne vse
relevantne organizacije, tudi lokalna Zveza združenj borcev NOB. Edini, ki je
nekoliko vihal nos, ker bi rad videl preimenovanje po največji stolnici na
Slovenskem, Stolnici Marijinega vnebovzetja, je bil Vikariat koprske Škofije.
Starejši pomnijo, da so
bile občinske skupščine tridomne: tvorili so jih družbenopolitični zbor, zbor
krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. V Kopru, Izoli in Piranu, vse tri
narodnostno mešane in dvojezične, je o toponomastiki, torej preimenovanju ulic
in trgov, enakopravno soodločala, kot neke vrste četrti zbor, delegacija
Samoupravne interesne skupnosti italijanske narodnosti. In slednja je bila
vključena že od samega začetka v pripravo odloka o preimenovanju trga ter je z
njim soglašala. Zgodilo pa se je kak teden pred samo sejo občinskega
parlamenta, da je italijanska skupnost na njenih rednih notranjih volitvah
zamenjala vodstvo in sestavo delegacije, ki ko je napočil čas glasovanja, je
umaknila prvotno dano soglasje. Tako so prvi trije zbori predlog odloka
podprli, manjšinski pa ga ni, češ da bi si vzeli še nekaj časa za
premislek in morda se raje opredelili za Trg pred Stolnico. Tako, da je odlok
padel, Krajevna skupnost Koper-center je odklonila nadaljnje delo na njem,
iskanje novih soglasji itd, in po skupnem vprašanju: Kaj pa zdaj? Kako naprej?,
sva se z kolegom predsednikom Izvršnega sveta in dobrim prijateljem, preminulim
Borisom Gorupom, odločila za anketo med občankami in občani, v mestu in na
podeželju.
Predlagali smo
opredelitev med tremi imeni: Mestni Trg, Trg pred Stolnico in Titov trg.
Slednje je premočno zmagalo, z dobrimi 65%.
Tako, da kolikor je enim
všeč, drugim ne, do novih pobud za preimenovanje kasneje ni več prišlo. Našla
pa se je nedavno rešitev, ki je zadovoljila več ali manj vse domačine, z
dodatkom uradnim imenom trgov in ulic (Titov trg – Piazza Tito) tabel z izvornimi,
ledinskimi, ponarodelimi in neprevedljivimi imeni, ki pričajo kako so včasih
domačini poimenovali dotični trg ali ulico in uličico. Vsi v Kopru torej...
»kuntenti«, v Ljubljani pa kulturni inšpektorji, skrbniki izvajanja formalne
dvojezičnosti, ne najbolj. A kaže, da se je po večmesečni polemiki med Mestno
občino in Ministrstvom za kulturo končna rešitev tudi tu našla. Čakamo samo da
o njej izvemo.
Nessun commento:
Posta un commento