Evropski parlament
za raketiranje ruskega ozemlja! Za, tudi naši.
"El sueño de la
razón produces monstruos" (Spanje razuma generira pošasti ) je naslov
jedkanice in akvatinte, ki ju je leta 1797 ustvaril veliki španski slikar
Francisco Goya. Prileže se profilom današnjih odločevalcev širom sveta, ki
težijo k zagotavljanju domnevne varnosti lastnim skupnostim z uporabo sile in
prisile enih proti drugim, oz. z dokazovanjem kdo je pri tem močnejši. Fenomen,
ki smo mu priča zadnja leta zlasti na Zahodu, tako v ZDA kot v Evropski uniji,
in pa na vzhodu, še posebej v bojevitem odnosu med Rusijo in Ukrajino. No, ne
pozabimo na Izrael, ki zavoljo podpore ameriške administracije, počne s
Palestinci to kar si zahoče, obsodbam in opominom Združenih narodov da
kontinuirano krši mednarodno in humanitarno pravo, navkljub.
Toda vrnimo se k temu
napenjanju mišic in preizkušanju moči nam bližje, k vojni v Ukrajini, ki ji po
dveh letih in pol trajanja, še ni videti konca. Ko se je v tej najnovejši fazi,
kajti kri je na vzhodnem delu države tekla že od 2014, začela z masivnim vdorom
ruskih sil na ukrajinsko ozemlje 24. februarja 2022, je Zahod ruski poseg
nemudoma obsodil, ker da eklatantna in torej nesprejemljiva kršitev
mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Storil je nekaj
česar si ni upal, ko sta povsem enako zagrešile ZDA in Združeno kraljestvo z
Irakom 2003, ob podpori celo širše koalicije, tako imenovane »Voljnih«, kjer je
bila vstopila tudi Slovenija. Od vidnih članic EU sta
ameriško-britanskemu napadu nekako ugovarjali le Francija in Nemčija.
A vedelo se je že takrat, da ko mednarodno pravo in Listino OZN kršita ZDA in
njene zaveznice je več ali manj vse ok, ko kdo drug pa je velik halo! Močnejšim
je pač dovoljeno kar drugim ni!
No, znova k Ukrajini.
ZDA, zveza Nato in EU, so poleg obsodbe takoj sprožile sankcije proti Kremlju
ter pričele ukrajinski obrambi pomagati tudi vojaško, z dobavo orožja in z
zavezo, da se bo ta pomoč nadaljevala vse dotlej, dokler jo bo Ukrajina potrebovala,
oz. do končne zmage. Med prvimi pošiljkami slovenski tanki M-84. A ker sankcije
in tudi začetno oboroževanje braniteljev, Putina niso odvračale od napredovanja
na jugovzhodu države - danes je pod rusko okupacijo 22% njenega ozemlja –
je prihajalo v Ukrajino vse več in vse bolj sofisticiranega orožja, do
ameriških bombnikov F-16 in celo raket dolgega dosega ATACMS in Storm Shadow, s
prepovedjo dobaviteljev – ZDA in Velika Britanija – na uporabo le teh proti
ruskemu ozemlju, češ bi to bila prenevarna provokacija na račun Rusije, ki bi
lahko odgovorila tudi z nezaželenim udarom. Opozorila, ki so prihajala iz
Moskve so bila razumljiva in jasna. Toda ukrajinski V.D. predsednika Zalenski,
je toliko vztrajal, da bi mu to dovolili, zlasti potem ko je s svojimi silami
na začetku septembra vdrl v rusko Kursko oblast, da mu je danes Evropski
parlament prisluhnil. Izglasoval je Resolucijo o nadaljnji finančni in vojaški
pomoči Ukrajini s katero med drugim poziva države članice k takojšnjemu umiku
omejitev za uporabo zahodnega orožja, dobavljenega Ukrajini, zoper legitimne
vojaške cilje na ruskem ozemlju. Med predlagatelji resolucije tudi naš Matej
Tonin, edini iz Slovenije. Ko sem že dan prej prebral njegov podpis sem mu
pisal kot sledi: »Tonin, Tonin.... A se vam zdi pametno in odgovorno podpisati
tak predlog resolucije, ki če izglasovan in udejanjen, nas lahko potisne v
globalni spopad? Do kod bomo vlekli to nevarno elastiko v odnosu do Rusije? Še
dementni Biden je bolj previden, zadržan. In zanimivo, da vam vaši kolegi iz
SDS pri snovanju in podpisovanju predloga niso sledili. A se vam ne svita, da
ste pristali, kot vsi ostali podpisnice in podpisniki, na vlogo koristnega
idiota?«
In čakanje na odgovor ni
bilo dolgo: »Spoštovani! V skladu z vojaško doktrino je edina pot do miru
vzpostavitev vojaškega ravnotežja. Dokler ima ena stran občutek, da je močnejša
in da lahko v vojaškem spopadu pridobi, se bo vojna nadaljevala. Če je ena stran
v vojni ponižana, se to vedno razvije v zamrznjen konflikt, ki izbruhne
kasneje. Skratka, gospod Juri. Delam za mir. Je pa pot do miru trnova. Gasilci
bi vam znali povedati, da včasih požar lahko edino pogasiš z ognjem
(protipožar). V upanju na čimprejšnji mir.«
Zahvalil sem se mu za
odziv, kar je bolj redek pojav s strani politika do civilista, in ga izzval k
javni polemiki o vojni in miru – ne pozabimo da je bil tudi obrambni minister –
a je odklonil, češ da o teh rečeh že tako in tako veliko govori in da ne vidi
posebne potrebe, da bi še kaj dodatno objavljal. Mi je pa dovolil objavo
njegovega odgovora. Sicer, da ne bom udrihal le po njem, povejmo, da so mu
sledili še preostali slovenski evroposlanci, z izjemo Vladimirja Prebiliča,
odsoten zaradi bolezni.
Tako, da se najina
polemika s Toninom tu konča. Resolucija ja pod streho, spremljajmo odzive!
Nessun commento:
Posta un commento