Od 2035 v EU e-mobilnost tudi za oklepnike?
Evropski parlament je minuli četrtek sprejel predlog, ki od leta 2035 naprej prepoveduje prodajo vozil na bencinski in dizelski pogon. Še en korak torej k uresničitvi načrtov Evropske unije, da bi do leta 2030 znižala emisije toplogrednih plinov za 55 % v primerjavi z letom 1990.
Super! Toda… Bo veljalo za vse vrste
vozil? Tudi za tanke, transportne oklepnike in druga vojaška premična sredstva?
Bodo vsa poganjali litijski ali še bolj sodobni in zmogljivi akumulatorji?
Sarkazem? Morda, se pa resno sprašujem
in sprašujem ali je sploh realno
zastavljati si tovrstne cilje ob tem kar se dogaja onstran vzhodne meje
EU, kjer je skrb za okolje, za izpuste CO2 in za segrevanje ozračja povsem
zadnja stvar, če sploh, in kamor tudi sama unija se gre politiko, ki je vse
prej kot v skladu s prizadevanji za zmanjševanje emisije toplogrednih plinov. Dobave
tankov in drugih vojaških vozil z notranjem izgorevanjem ukrajinskim braniteljem,
da ne govorimo o ostalem orožju ter nov pospešek lastnemu oboroževanju in
ponovnemu zagonu energetsko potratne orožarske industrije, gredo težko z roko v
roki s načrtom, ki si ga je EU zadala, da se do 2030 izpusti ogljikovega
dioksida zmanjšajo za več kot polovico v primerjavi s časom slovenskega
osamosvajanja.
Kot da bi se evropski poslanke in
poslanci za trenutek spozabili na čas ki ga živimo, na energetsko, prehransko,
begunsko in socialno katastrofo, ki preti predvsem Evropi zavoljo nadaljevanja
vojne v Ukrajini in nezmožnosti, ali raje pomanjkanja volje in idej, da bi jo
utišali, oz. privedli do konca in ponovno vzpostavili mir. Rafali sankciji
proti Putinovemu režimu in kontinuirano oboroževanje Ukrajincev učinkujejo le
do neke mere, a ne tako, kot bi si želeli, oz. da bi Kremeljskega vladarja
nagovorili k prekinitvi sovražnosti in k umiku ruskih sil iz napadene sosede. Orožje,
ki roma iz ameriških in evropskih skladišč na ukrajinsko fronto je vse bolj
sofisticirano in udarno, a nič manj ono, ki ga posledično aktivira in uporablja
agresor, in vojna tako, namesto da bi pojenjala, eskalira. Beremo že o
izstrelkih dolgega dosega, ki »če bi jih dobili, bi v dveh do treh dneh
premagali Ruse« - pravi Zelenski. Bodrijo ga ZDA in Velika Britanija, ki
tovrstne pošiljke že pakirajo in si mašijo ušesa ko jim Putin sporoča, da bo
ruski odziv hud, hujši kot doslej, da bodo napadeni cilji, ki jih niso
načrtovali napasti. In mir se vse bolj oddaljuje.
Preden bi torej načrtovali in določali
kake jeklene konjičke bo smela avtomobilska industrija proizvajati čez 13 let,
bi se v Evropskem parlamentu in sicer v vseh ustanovah EU morali spraševati ali
bo ta čas sploh še na voljo, če se strasti okrog ukrajinske krize, ki že prerašča
v svetovno, ne umirijo čim prej in ali bo sploh še kaj manevrskega prostora, da
se ujamejo roki in vsebine dogovorjeni v Parizu in Glasgowu za zajezitev
segrevanja planeta če bo šla ta vojna naprej še kak mesec, pa ne nujno v
zaostrenih tonih.
Priznajmo si že enkrat, da vse kar je Evropska unija storila doslej, da
bi odvrnila Putina od vztrajanja pri zločinu, ki ga je zagrešil, od obsodb do
sankciji, od izgona diplomatov in črtanja letalskih povezav do oboroževanja
Ukrajinskih braniteljev, je obrodilo bore malo sadov. Zagotovo vojne ni
ustavilo in jo tudi omililo ni, medtem pa posledice na gospodarstvo in na
kakovost življenja Evropejci že čutimo. Zavoljo energetske, prehranske in
begunske krize, ki se stopnjuje, bo jeseni še huje.
Bo naša nova vlada sposobna ponuditi
vrhu EU in ostalim članicam skupnosti kak alternativni pristop, ki naj resno
pokrene diplomatsko-politično kolesje in naslovi vprašanja, ko so bila odprta a
ne tudi sprejeta, še pred rusko agresijo: varnostna jamstva tako za Rusijo kot
Ukrajino ter implementacija minskih sporazumov za vzhod Ukrajine? Pozvana je k
temu, zaveznike lahko najde, v Macronu, Dragiju, morda tudi Scholzu, v samem jedru
Evrope kamor prisega, da nas vrača.
Nessun commento:
Posta un commento