https://www.vecer.com/v-soboto/pismo-dimitrij-rupel-svetovna-revolucija-kot-resitev-uklrajinske-krize-10287858
Dimitrij Rupel vs
Spomenka Hribar
Priznam, da mi solate, ki jih včasih objavlja eminenca dr. Dimitrij Rupel, kolikor že lepo sestavljene in vsebinsko bogate, ni lahko prebrati. A tokrat sem se potrudil in šel do zaključne pike, prvič ker pismo Večeru izpod naslova »Svetovna revolucija kot rešitev (ukrajinske krize)?« iz 25.6.2022 zadeva temo o kateri tudi sam modrujem že od lani jeseni, drugič da bi našel kaj oprijemljivega kot nasvet, priporočilo ali vsaj sugestijo prenovljeni oblasti pri nas kako se spoprijeti z omenjeno krizo.
Naj
takoj sklenem, da ničesar koristnega nisem razbral. Le polemičen odziv na
nedavno pismo njegove pomembne sopotnice v procesu našega osamosvajanja dr.
Spomenke Hribar na isto temo z dne 18.6.2022.
Ne
nameravam si nadeti toge odvetnika dr. Hribarjeve, ki se mu bo, pričakujem,
zoperstavila sama in bolj prepričljivo v kratkem, a ne morem mimo nekaj tez dr.
Rupla, ki kličejo na repliko.
Naš
veliki osamosvojitelj na parketu diplomacije se tudi tokrat obregne, da bi
pojasnjeval vlogo Rusije, pred njo Sovjetske zveze, in okarakteriziral profile in
ambicije njunih voditeljev, od Stalina preko Hruščova do Jelcina in Putina,
nekdanje jugoslovanske in slovenske Zveze komunistov, Tita in njegovih,
pozablja pa znova povedat, tako kot to redno počne njegov trenutni navdihovalec
Janez Janša, (bil je njegov, nato proti njemu, zadnja leta spet zraven) da je
tudi sam sodeloval pri takratnem sistemu, kot formalni komunist, z izkaznico,
celo kandidat za člana Centralnega komiteja, in da je kot odgovorni urednik
študentske Tribune simpatiziral z idejami o proletarski revoluciji. Dajte že
enkrat, gospodje osamosvojitelji, priznati: »Da, zagovarjali smo samoupravni
socializem, verjeli v ZK in aktivno delali zanjo, mea culpa, mea maxima culpa«,
pa nato kot pojasnilo lahko dodate: »Bili smo še mladi, zaletavi, in vsega
nismo vedeli o partijskih nečednosti. Ko smo to spoznali, nam je vera v
takratno ideologijo pošla!«. Lepo bi bilo kaj takega enkrat slišati ali prebrati
iz peres Janše, Rupla, Gorenaka, Jambreka, Černača in drugih danes najhujših
rabljev takratne ureditve. Le evroposlanca in podpredsednika SDS, Milana Zvera
sem nekje prebral, da je bilo to njegovo članstvo v ZKS »napaka iz najstniških
let«, ki se je vendarle nadaljevala tudi onstran najstništva, tam do že zrele
mladosti, pri 27tih, ko je člansko izkaznico vrnil baje šele na predvečer
osamosvojitve.
Druga
pomanjkljiva in zgrešena Ruplova teza, če se vrnem k njegovem pismu, je da
pripisuje le Putinovi Rusiji neokolonjalne apetite, ameriških, ki jih ZDA imajo,
tu pa tam izvajajo in tudi uresničujejo že odkar so svetovna velesila, pa ne
vidi ali noče videti. Njihova kolonija če še nismo povsem že postali, pa postajamo,
preko Nata in tudi sicer, žal tudi mi Evropejci. Recite mi da pretiravam, da je
ocena prekruta, a verjamem, da nisem sam ki se tako počuti. In te dni vidimo
komu smo privrženi in predani, kdo nam je za vzor, kdo nam dopoveduje kaj je
prav in kaj ni... najbolj razvita, ambiciozna, materialno bogata in močna država
na planetu kjer sodstvo ukinja pravico do splava in dovoljuje prosto nošenje
orožja.
Pojdiva
za trenutek k spominom izpred 20 let, dr. Rupel. Ko so se Busheve ZDA 2002
pripravljale na napad na Irak in iskale izgovor v orožju za množično
uničevanje, ki naj bi ga režim Sadama Husseina imel, pa ga ni, ter same
skonstruirale lažne dokaze o tem, ki jih je zunanji minister Colin Powell z
ampulco v roki prodajal Varnostnemu svetu OZN, da bi prejel zeleno luč za poseg,
smo kot Slovenija, na vašo pobudo, pristopili k Vilenski izjavi. Le ta je brezpogojno
podpirala ameriška prizadevanja »za
razorožitev Iraka«, kljub vedenju da inkriminiranega orožja ni bilo in da je
minister Powell lagal, a ste nam jo na parlamentarnem odboru za zunanjo
politiko vseeno vsilili, ker da smo – ste pojasnjevali - potrebovali ameriško
vizo za v Nato. Za to vizo smo razprodali našo digniteto! Si štejem v čast da
temu pritisku nisem podlegel in da sem glasoval proti. Žal sem bil pri tem
edini. Pomnim tisto glasovanje kot enega izmed največjih madežev Slovenije,
poleg onega o izbrisanih, od osamosvojitve dalje. ZDA so napadle Irak tako kot
je to storila Rusija z Ukrajino, brez mandata Združenih narodov in v nasprotju z
mednarodnim pravom ter z ustanovno listino svetovne organizacije a takrat smo
mi ravnali povsem drugače kot ob Putinovem zločinu.
Zadnji
očitek, dr. Rupel. Dr. Hribarjeva in oni ki mislimo enako ali podobno, si
prizadevamo za čimprejšnje končanje vojne v Ukrajini, za povratek k miru in
sodelovanju med Evropsko Unijo, z Ukrajino ali brez znotraj svojih vrst, in
Rusko federacijo, za umiritev kriznih razmer v katerih smo zapadli in ki se z
nadaljevanjem konflikta dan za dnem zaostrujejo, nenazadnje zato, da Putinu
film ne poči povsem in da se ne znajdemo na poti brez povratka. Čaka nas tudi
skupni boj, če bo ob ali po tej vojni sploh še smiseln, s podnebjem.
Kaj
pa ponujate vi? Boj Ukrajincev, Bog ne daj še vseh Evropejcev, do zadnjega moža
in vero v zmago proti Putinu? Boj za načelo spoštovanja suverenosti in
neodvisnosti drugih in nedotakljivosti njihovih meja, ki pa ni veljalo, kot sem
opisal, pri Iraku pa še kje, za vsak ceno, pa naj bo kar ko?
Niste
edini profesor mednarodnih odnosov, niste naš edini dolgoletni zunanji
minister, ste pa med najbolj zaljubljenimi v ZDA, karkoli počno, in če se že
hvalite s predsedovanjem OVSEju, bi moral že takrat zaznati in opozoriti do
česa je vodilo širjenje Nata proti ruskim mejam, ki so jo nekateri vidnejši
strokovnjaki na tem področju v ZDA sami označevali za najhujšo strateško napako
zavezništva od njegove ustanovitve.
In
- zadnji poudarek - ni res, žal, da se je razmišljanju, pogojno rečeno,
»mirovnikov« priklonila, kot pravite, uradna zunanja politika, oz. ministrica
za zunanje zadeve. Prisluhnila nam je, tako kot tudi nasprotni strani, a nič ne
kaže še, da bi mi bili prepričljivejši. Čas bo pokazal, a kot sem že nekje
zapisal, časa za spodobno rešitev krize je vse manj!
Nessun commento:
Posta un commento