NSi Palestine še ne bi priznala

DESNA SERVILNOST

Pogledal sem sinočnje Odmeve in soočenje predsednikov Državnega zbora, Milana Brgleza, ter parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko, Jožefa Horvata, glede procesa, ki ga je sprožila Vlada ob podpori celotne koalicije, za priznanje Palestine. Ne bom povedal, kdo me je bolj prepričal, ker sodim med tiste, ki bi palestinsko državo že zdavnaj priznali - vzkliknil bom samo: »končno!« - bom pa g. Horvatu sporočil svoje razočaranje nad njegovo in strankino držo do tega vprašanja. Za razliko od SDSovih sogovornikov, v Novi Sloveniji in še posebej v vodilnih imenih te stranke, Novakovo, Toninom in Horvatom, sem videval politike, s katerimi, kljub ideološkim razlikam, se je dalo pogovarjati, dokaj načelne drže in modrih misli, zato sem tokrat pričakoval prej podporo koalicijski nameri glede Palestine, kot nasprotovanje.

Previdnost še nekako razumem, pozivanje k čakanju, da se zgodi EU v celoti pri tem priznanju tudi, ne pa neodzivanje na dejanja, ki gredo v nasprotno smer in ki pogrezajo Bližnji Vzhod v novo, dolgo in globljo krizo s scenariji, ki si jih je za enkrat še težko predstavljati a ki se bodo zagotovo odražali tudi na priseljevanje in varnost v Evropi, oziroma na stabilnost, mir in prihodnost v regiji in širše.

Dogaja se in to v nasprotju z vsemi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, Natanyahova politika širitve judovskih naselji na nespornem palestinskem ozemlju in zgodila se je odločitev Donalda Trumpa o preselitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, pa še tista o polovičnem rezu sredstev OZNu za potrebe Palestincev. In vemo kako se na vse to odzivajo palestinske oblasti in palestinski narod, pa tudi celotni arabski svet.

Spoštovani, Jožef Horvat, o tem niste rekli ničesar. Če bi kot avtoriteta OZP obsodili ravnanja Netanyahuja in Trumpa, če ne drugo ker v nasprotju s sklepi OZN in torej tudi z mednarodnim pravom, bi vašo zadržanost ob pospešitvi procesa priznanja Palestine, še nekako razumel. Ker pa tega niste storili, prebiram v  vaših in strankinih stališčih le strah pred posledicami zaostrovanja odnosov z ZDA in Izraelom, četudi zavoljo njiunega obnašanja. Temu se reče – pa brez zamere - servilnost, vazalstvo, podrjenost.

Pa naj vas vsaj malce tolažim. Niste edini ki o novi zunanji politiki ameriške administracije pri nas molči. Razen vašega sinočnjega sogovornika, dr. Brgleza, ki si je dovolil tu pa tam nekaj pikrih na račun Donalda Trumpa, o umiku ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in iz jedrskega dogovora z Iranom, ter o odgovornosti samega ameriškega predsednika do zaostritve korejske krize, pa nenazadnje o priznanju Jeruzalema, kot glavnega mesta Izraela, ni jasno in konsistentno spregovoril še nihče od slovenskih pomembnežev, ne predsednik Republike, ne predsednik Vlade, ne zunanji minister, kot da zadostuje to kar povedo močnejši evropski liderji, a la Merkel, Macron, Juncker in Tusk, ali skupna evropska predstavnica za zunanjo politiko Mogherinijeva. To da se gre, končno, k priznanju Palestine je takorekoč prvi kritični odziv na račun Trumpovih nespodobnosti in za prihodnost človeštva nevarnih iger, in morda spodbuda ostalim evropskim partnericam, da ravnajo enako in da se končno zgodi tudi priznanje EU kot take. Pa ne verjamem, dragi Jožef, da se s Trampovimi odločitvami strinjate. Če se in sem v zmoti, pa to povejte in bo tudi vaša drža postala konsistentna.