Priznanje Katalonije kot države mora še počakati

ZA PRIZNANJE KATALONSKE NEODVISNOSTI NI ŠE POGOJEV

V mojem prejšnjem prispevku o tem, kako naj Slovenija ravna v primeru Katalonije potem, ko je španska oblast onemogočila izvedbo njene neodvisnosti, sem pozval našo vlado, da naj ponudi azil in pravno pomoč preganjenim katalonskim voditeljem, s predsednikom dežele Puigdemontom na čelu, v kolikor bi je ne bil deležem v Bruslju, ne pa k začetku postopkov znotraj Evropske unije za priznanje omenjene neodvisnosti. O tem novinarji na veliko sprašujejo te dni na predvolilnih soočenjih kandidata za drugi krog predsedniških volitev, Pahorja in Šarca.

In oba, po mojem prepričanju, odgovarjata, kot je prav. Kljub simpatijam do Katalonk in Kataloncev, ki so se na nedavnem razburkanem referendumu izrekli za samostojnost, si moramo priznati, da in sama udeležba, in manifestacije, ki so sledile tako zagovornikov kot nasprotnikov neodvisnosti, in, ne nazadnje, pohabljeno glasovanje o tem v deželnem parlamentu, de dajejo dovolj elementov verodostojnosti in legitimnosti izkazane volje. To kar je povsem jasno je edino, da je katalonska družba razklana, hvala Bogu, vsaj za enkrat, brez hujših nasilnih konfrontaciji. To kar bi bilo smiselno in nujno ob tej situaciji storiti je, da se preverjanje volje prebivalstva dežele opravi znova a le po predhodnem dogovoru o kvorumu veljavne udeležbe (vsaj 50% + 1) in še bolj pomembno, veljavnega izida, ki bi pa moral izkazati veliko več kot sama udeležba, glede na to, da gre za poseg v ustavno ureditev Španije. Za tovrstne odločitve imamo v Sloveniji institut 2/3 večine. Torej vsaj polovica plus eden od volilnih upravičencev, in 67 % ZA neodvisnost! Le tako, bi bili dani pogoji za njeno mednarodno priznanje. Ker tudi ob 99% udeležbi in izidu 51 ZA in 49 PROTI, bi ji neizpodbitno legitimnost težko priznali. Slovenija je šolski primer, kako se takim rečem streže! Zato sem pogrešal ponudbo k medijaciji.

Sicer bodo tudi predčasne decembrske volitve v Kataloniji, ki ji bo razpisala Španija, dober pokazatelj dejanskega razpoloženja deželnega volilnega telesa. Če bodo zagovorniki neodvisnosti prejeli absolutno večino, več kot vsi nasprotniki skupaj, bo nov trenutek za razmislek, tako v Madridu kot v Bruslju. A morajo biti volitve povsem demokratične, svobodne, odprte za vse, tudi za odstavljene katalonske voditelje!
Še morda ugovor vsem tistim, ki se zatekajo k španski ustavi, ko utemeljujejo nasprotni pogled, oziroma opravičujejo in zagovarjajo ravnanje španskih oblasti. Sam te ustave ne poznam, vem pa da je pravica naroda ( in Katalonci so po vseh strokovnih parametrih narod!) univerzalna, sveta in priznana v ustanovni listini OZN in da je vsakršna ustava v službi ljudem, ne obratno. V trenutku, ko se nek narod ne počuti več doma z drugim narodom ali drugimi narodi, s katerim/i je sobival stoletja ali desetletja, ima pravico, da se osamosvoji, ne da bi komurkoli od ostalih »sostanovalcev« prizadejal krivico, oz. krnil enako pravico, in ustava mu mora to omogočiti.