Janko, imaš mojo podporo!

A JE RES TAKO NAROBE KAR JE STORIL VEBER, DA MORA ODITI?

Emil Milan Pintar, med podpisniki Peticije proti razprodaji državnega premoženja, je v neki TV oddaji dejal, da je bil Janko Veber morda nekoliko neroden, ko se je lotil zadeve Telekom, da pa pravo vprašanje je čemu tega nista storila vlada, ali Svet za nacionalno varnost?!

Berem, da moj dolgoletni kolega poslanec, danes (še) obrambni minister, uživa podporo le še svoje stranke. Vrh SDja je pri tem enoten, kar pozdravljam in vprašujem Združeno Levico kje je, glede na njena stališča do nepremišljene privatizacije, ki bi se morala vsaj pri Telekomu povsem ujeti z SDjevim? Bilo bi dobro, lepo in tudi perspektivno, da bi edini levici v parlamentu, ki bosta verjetno odtlej veslala skupaj v opoziciji, skušala poenotit ritem. Zvem pa, kar mi simpatije do nje odriva stran, da bo ZL celo glasovala za razrešitev Vebra, kot je včeraj predlagal premier Cerar, tako kot cel blok zagovornikov privatizacije za vsako ceno.

In me drža Luke Mesca in tovarišije preseneča tudi ker neke očitne nezakonitosti in neetičnosti pri Vebrovem ravnanju ni moč zaslediti, Toninovim naporov pojasnjevanja njegovega domnevnega greha navkljub. »Ravnal je netransparentno« - trdi Cerar. Dejstva govorijo nasprotno. Kolikor se da razbrati in razumeti je minister naročil Obveščevalni varnostni službi ministrstva, ki ga vodi, analizo morebitnih posledic prodaje Telekoma z  njegovo infrastrukturo vred tujemu kupcu na učinkovitost, zanesljivost, varnost storitev, ki jo družba danes zagotavlja državi pri prenosu občutljivih informaciji obrambnega in varnostnega značaja. Naročil je nekaj, kar bi transparentnost vsaj enega vidika sporne prodaje zagotovilo.

 Nekdo je priklical v spomin Depalo vas, češ so se tudi tokrat vojaški James Bondi vmešali v civilno sfero, toda nihče ni bil pri sedanji zgodbi pretepen, poškodovan ali aretiran in tudi posebne prisluškovalne metode niso bile uporabljene. Nič od nič kar bi zaudarjalo po spornem. Le tuhtanje za mizo, ob zbranih informacijah iz medijev in drugih občih virov, kaj se utegne zgoditi za varnost države in vseh nas, ki je ob ofenzivi ISISa in mednarodnega terorizma vse bolj na preizkušnji, ko bo naš glavni informacijski operater prešel v tuje, najverjetneje nemške roke. Najmanj kar bo, kot kaže hrvaška izkušnja, bo da bodo storitve Telekoma za obrambno ministrstvo dražje za 60% in to je prav da minister ve, ko bo sestavljal naslednje proračune.

Pa ne le on, tudi premier in finančni minister, ter, seveda kolegi.

Ja, hvala Bogu, da se je nekdo tega spomnil! Ali je to v njegovem opisu del in nalog, ali ne. Vebru gredo prej pohvale kot graja in odstavitev, dragi Cerar! Da je bil pri pojasnjevanju nekoliko nespreten, da se je zapletal, da ni predlagal, da bi analizo naročila kar vlada, oziroma Svet za nacionalno varnost, je drugotnega pomena. Naj bi presegel pooblastila? A ni menda dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano? A je res pravica po vedenju več in to za potrebe izvajanja zapisanih pooblastil, nekaj česar si ne smeš dovoliti, če ti ni izrecno priznana?

Slabo, dr. Cerar! Podlegli ste histeriji, ki so jo zagnali v NSi in SDS in to se vam gotovo ne bo obrestovalo.

Odprto pismo ministrici za okolje in prostor o Žavljah

Aurelio Juri 
Sodelavec nekdanjega Čezmejnega Tehničnega Omizja o uplinjevalnikih v Tržaškem zalivu

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 
Ministrica, ga. Irena Majcen 


ODPRTO PISMO 

Spoštovana ga. ministrica 

Pred dnevi ste se v Bruslju srečali z italijanskim kolegom, g.Gallettijem, ki Vam je potrdil informacijo, da je bila njegova vlada izdala okoljevarstveno soglasje za gradnjo uplinjevalnika zemeljskega plina v Žavljah. Na Vaše presenečenje, ker da Slovenija ni bila o tem formalno obveščena, je minister pojasnil, da bo to storjeno v trenutku, ko bo cel postopek odobritev končan in prst usmeril na deželo Furlanijo Julijsko Krajino.

Kolikor vem, je stališče omenjene dežele že imel v roki, ker ga je bila pred vami v Rimu obiskala predsednica deželnega Odbora, Debora Serracchiani, in mu, v spremstvu novega komisarja luške oblasti, D'Agostina, jasno in nedvoumno povedala, da tako kot vse prizadete lokalne in pokrajinske ravni odločanja, pristaniška uprava ter celotno javno mnenje v tem prostoru, tudi Dežela FJK nasprotuje gradnji žaveljskega terminala! Toliko bolj ker je projekt ostal povsem tak kot je bil ob nastanku leta 2009!

Danes se že ugiba, tako onstran meje kot na Koprskem, ali je relativni molk Slovenije svojevrstno tiho pristajanje na sporno postavitev, ker da bi vendarle ublažila posledice ruske opustitve plinovoda Južni tok in tudi naši državi zagotovila boljšo oskrbljenost z zemeljskim plinom.

S tem vprašanjem, oziroma kako do alternativnih dobaviteljev tega plina, potem ko je dokazalo spornost, nevarnost in nesprejemljivost uplinjevalnika Gas Natural v Žavljah zavoljo neizbežnih in potencialno katastrofalnih vplivov na okolje in na varnost ljudi in premoženja, se je ukvarjala tri leta skupina dvajseterice eminentnih profesorjev in drugih strokovnjakov iz Trsta in drugod. Ustanovila je Čezmejno Tehnično Omizje o uplinjevalnikih v Tržaškem Zalivu, raztrgala argumente in kot nekonsistentno, površno in zavajajočo tudi samo dokumentacijo španske multinacionalke iz katere ni prišlo do enega samega ugovora, oziroma pojasnila na ugotovitve omizja, in pokazala na alternativne poti zagotavljanja dostave zemeljskega plina po morju na območje severnega Jadrana, ki se naj dogovorijo skupaj s Slovenijo in Hrvaško. Ob še velikih neizkoriščenih kapacitetah off-shore terminala v Porto Viro, pri Rovigu, ki bi morda zadostovale za dolgoročnejšo oskrbo tudi FJK in Slovenije, so tu rešitve s podobnimi, oziroma fiksnimi, ali še bolje, plavajočimi objekti na odprtem morju, daleč od obal in na globljih vodah. O tem je Čezmejno Tehnično Omizje s katerim sem ves čas sodeloval, že podrobno seznanilo oba vaša predhodnika, tako ministra Bogoviča, kot ministra Židana.

In ko že omenjam Franca Bogoviča, sedaj evropskega poslanca, sledite njegovemu pozivu izpred parih dni, da Nova Energetska unija kliče k meddržavnemu načrtovanju energetskih politik in skupnih vlaganjih v večje energetske projekte, kar velja tudi za (nov, ker eden je že…prej omenjen v Portu Viru!) plinski terminal v severnem Jadranu, oziroma da se naj vlada v tem smislu bolj odločno odzove na početje Rima. Temu pozivu se pridružujemo vsi na našem koncu pa tudi čez mejo, ki smo nad tem početjem resno zaskrbljeni.

Hvala za pozornost in srečno.

Koper, 9.3.2015                                                                       Aurelio Juri

V vednost:

-         Predsednik Vlade, dr. Miro Cerar

-         Minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec

-         Minister za kmetijstvo, mag. Dejan Židan

-         Minister za infrastrukturo, dr. Peter Gašperšič  

-         Evropski poslanec Franc Bogovič

mediji

JJ z integriteto, ki jo ne premore nihče?!

JANEZ JANŠA IN NJEGOVE TROHICE DVOMA V INTEGRITETO GORANA KLEMENČIČA

Da je Janez Janša hudo jezen na sedanjega ministra za pravosodje in prejšnjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, Gorana Klemenčiča, je razumljivo. Podpisal je, slednji, poročilo o njegovem premoženjskem stanju, ki je razkrilo vrsto nepojasnjenih prihodkov in, zavoljo suma korupcije, privedlo do razpada njegove takratne koalicije in vlade. Sprejmimo tudi to, da je skorajda enako jezen na Vrhovno sodišče, ki da je toliko čakalo na to, da bi razsodilo njemu v prid glede očitanih neustavnostih v postopku oblikovanja in objavljanja inkriminiranega poročila, s čimer naj bi nastale, po njegovem, nepopravljive posledice za vso državo. Vse to je še nekako ok, znotraj pričakovane smeri odziva predsednika SDSa na sodbo vrhovnih sodnikov. A osmeši se, prvak največje opozicijske stranke, ko pozove Klemenčiča k odstopu z mesta ministra za pravosodje, ker da pri takem položaju »ne sme obstajati niti trohica dvoma v integriteto«.

Ma senti chi parla?.... bi rekli na našem koncu, oziroma glej kdo se oglaša?! Neverjetno kako zase ne priznava niti trohice dvoma v integriteto. Med najbolj odgovornimi je, kot vsa Demosova vlada,  za izbris 25 tisoč državljank in državljanov SFRJ, ki so pred osamosvojitvijo stalno prebivali v Slovenijo in ki je vrgel dolgoletni hud mednarodni madež na našo državo, kot predsednik dveh vlad je podpisal vrsto zakonskih predlogov in sklepov, najbolj znameniti je predlanski Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki so kasneje padli na Ustavnem sodišču, ker da so kršili Ustavo, ne nazadnje je pravnomočno obsojen na  par let zapora zaradi sodelovanja pri korupcijskih poslih ob zadevi Patria.

A niti za trenutek ne dovoli, da bi podvomili v njegovo integriteto. Kake trohice, celi plazovi tovrstnega dvoma so se sesuvali nanj, a njegovi odzivi so bili vselej in ostajajo v stilu: sem povsem čist, nedolžen, pošten, etičen, moralen, poln integritete,  da je dodati ne moreš, edini sposoben potegniti Slovenijo s krize in kot tak moteč vsem tistim, ki bi radi vladali še naprej z goljufijo, ropali državo in sebi vlekli koristi, oziroma sem le žrtev konstruktov in zarot tranzicijske levice, udbomafije in Murgel. To je stalnica njegovih tiskovnih konferenc, twittov in predvolilni sporočanj. Morda je v to res prepričan a resnico o njem povedo, hvala Bogu, tudi ko se sodne instance ne ujamejo, volivke in volivci.

Lettera ai meritevoli oltre confine

BRAVA TRIESTE, BRAVA LA REGIONE, BRAVA L'AUTORITA' PORTUALE!

Seguo oramai da quasi 10 anni, ovvero dal momento in cui in Slovenia ci e' giunta notizia, il problema dei rigassificatori di GNL che qualcuno vuole nel Golfo di Trieste e in particolare la sfida della Gas Natural con Zaule.

Da parlamentare sloveno ed europeo ho contribuito a sensibilizzare sul tema il governo e il parlamento di Lubiana che dopo attento esame,  grazie anche alle conclusioni di uno studio espertistico interdisciplinare, hanno detto un deciso NO all'impianto di Zaule, considerati  i previsti impatti transfrontalieri della sua messa in opera, ovvero del suo esercizio, sull'ambiente e la sicurezza. Fra i due governi nagoziato aperto quindi e mai chiuso su questo tema, salvo il richiamo della Commissione europea, che almeno un rigassificatore nell'alto Adriatico lo vuole, a trovarne le vie di realizzazione migliori nel dialogo fra Roma e Lubiana.

Nel frattempo un gran lavoro che ha corroborato le motivazioni del NO sloveno a questa tecnologia di rigassificazione del GNL e soprattutto al sito di Zaule lo ha svolto il Tavolo tecnico rigassificatori che non solo ha smantellato le tesi della Gas Natural sulla sicurezza ovvero la non pericolosita' e l'indispensabilita' dell'impianto per lo sviluppo della regione, ma ha anche indicato soluzioni alternative, meno invasive e quindi piu' accettabili per far arrivare via mare il metano ai mercati che si affacciano sull'alto Adriatico.

Tutto cio' ha portato ad una presa di coscienza nuova sul territorio interessato. A Zaule di sono opposti in toto le autorita' locali, provinciali e regionali, l'opinione pubblica che prima era circoscritta ai soli ambientalisti, non ultima l'autorita' portuale. E la notizia giunta giorni fa da Roma sul SI del governo alla ripresa dell'iter per il terminal di Zaule io l'ho recepita come uno schiaffo a tutti costoro, alle speranze che il progetto fosse ormai sepolto e che semmai  si dovesse »subire« solo il rigassificatore di Monfalcone, all'invito di Bruxelles a cercare affiatamento con Lubiana.

Per cui, dopo aver appreso delle prese di posizione del Consiglio municipale di Trieste, del sindaco Cosolini, della presidente della giunta regionale del Friuli Venezia Giulia, Serracchiani, e del neocomissario dell'Autority, D'Agostino, dico BRAVI a tutti! Se servira' una nuova mobilitazione contro l'impianto di Zaule, come invocato per altro dalla Serracchiani, saro' con voi!

Per conto mio mi son premurato di informare da subito, gia' giovedi', appena saputa la notizia da Roma, il governo, ovvero i ministri preposti di cui mi aspetto un'altrettanto ferma risposta.

Auguri

Vlada, odzovi se!

Aurelio Juri

Zaskrbljen državljan Republike Slovenije

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Predsednik, dr. Miroslav Cerar

Ministrica za okolje, Irena Majcen

Minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec

ODPRTO PISMO

Spoštovani predstavniki vlade, pristojni za vprašanje, ki Vam ga postavljam.

V ponedeljek, 16. februarja,  je potekel rok za podajo pripomb hrvaški vladi glede  »Male Norveške« , kot mu pravijo sosedje, oziroma projekta raziskav in izkoriščenja nafte in plina v hrvaškem delu Jadrana, zavoljo katerega je Zagreb že razpisal koncesije in se o njihovem dodeljevanju pogaja s petimi naftnimi družbami. Naj bi se na dnu tega dela morja nahajalo, po ocenah specializirane norveške družbe Spectrum, do 3 milijarde sodov nafte, kar bi postavilo Hrvaško ob bok evropskim naftnim velesilam in državi zagotovilo blaginjo.

Toda, ni vse zlato kar se sveti. Postavitev vrtalnih strojev že za same raziskave, da ne govorimo o izgradnji naftnih ploščadi na lokacijah, ki bi se izkazale za komercialno zanimive,  na predvidenih 29 območjih, kolikor tvori zemljevid potencialnega naftnega polja in ki pokriva dobrih 90% celotnega »hrvaškega« Jadrana, prinaša vrsto obremenitev in tveganj za okolje,  ki ogrožajo razvoj in obstoj dveh nosilnih panog hrvaškega gospodarstva ter ne nazadnje samo preživetje Jadrana kot morje, ki kljub svoji ranljivosti in obremenjenosti z tudi zelo invazivnimi človekovimi dejavnostmi, premore živahen ekosistem in veliko biotsko bogastvo.

Oceanografska stroka, turistična združenja, ribiči, določene lokalne in regionalne oblasti ter, seveda, okoljevarstveniki  nasprotujejo omenjenemu projektu, podpisuje se tudi peticija, ki poziva vlado, da naj ga ustavi, a premier Milanovič gre dalje. Vonj po 2 milijardi in pol evrov vredni investiciji (več kot pol milijarde samo za raziskave) in po potencialni samozadostnosti Hrvaške z nafto za nekaj desetletji, je premočan, da bi od tega odstopil. O posledicah očitno ne razmišlja. Tudi o tem ne, da bo uporaba nafte, tako kot premoga in drugih bolj onesnažujočih fosilnih goriv, prej ko slej omejena na minimum, če ne celo prepovedana. Spremembe, ki se nam dogajajo v podnebju in o katerih pričajo čedalje bolj ekstremni vremenski pojavi, ne dopuščajo več odlašanja in počasnosti z ustreznimi ukrepanji. Le zemeljski plin utegne preživeti še nekaj dlje ker se do ekonomsko upravičenih obnovljivih virov  energije še nismo v stanju dokopati.

No, ne glede na vse to, vprašujem Vlado, oz. predsednika in pristojna ministra, ali je podala v omenjenem roku svoje pripombe in zlasti zahtevala pripravo ocene o čezmejnih vplivih na okolje tistega dela projekta raziskovanja in morebitnega črpanja nafte, ki se dotika slovenskih meja, oziroma slovenskega teritorija.  To pravico Slovenija ima kot soseda v skladu z mednarodnimi in evropskimi pravili.

Kmalu bo mimo leto dni od ugovora na zemljevid hrvaškega naftnega polja, ki z območjem št. 1, na skrajnem severu, vstopa do polovice Piranskega zaliva in enostransko prejudicira rešitve meje na morju, s čimer krši 10. Člen arbitražnega sporazuma, a ni videti, da bi Zagreb kaj ukrenil, oziroma to območje krčil ali zbrisal. In če ni odziva, naj ukrepa Slovenija, najprej s ponovno zahtevo za popravek zemljevida, tako da do odločitve arbitražnega sodišča o poteku meje na morju, bo območje 1. črtano, nato z zahtevo po še nekaj časa za pripravo ocene o čezmejnih vplivih na okolje.

Upati je, da se bosta s slednjo zmigali tudi Italija in Črna Gora. Za Bosno in Hercegovino ne vem, glede na svoje posebne okoliščine dostopa do Jadrana, ali je upravičena do te ocene.

Srečno!

Aurelio Juri

Koper, 17. februar, 2015

Sodniki vseh dežel združite se!

NEUSKLAJENOST SODSTVA, OD BAZE DO US, KRHA UGLED VSEH NJEGOVIH INSTANC!

V mojem zadnjem komentarju v zvezi z odločanjem Ustavnega sodišča sem se vprašal, ali niso kdaj prav tako imenovani varuhi ustave v zmoti, ko se zatekajo k »težko popravljivih posledicah« nekega primera zato da opravičijo sprejeto odločitev?! Odpustili so, in to absolutno prednostno, Janeza Janšo iz zapora, ker da je vodja opozicije in bi v nasprotnem lahko hudo trpela demokracija, so si pa vzeli nekaj več časa seveda, po mojem zgolj zaradi boljšega vtisa, da vsebinsko presodijo pravnomočno obsodbo na njegov račun v zadevi Patria in povedo ali si dve leti zapora res zasluži, ali mu je redno sodstvo storilo krivico.

No, dovolil sem si prognozo, še pred izrekom o začasnem zadržanju izvajanja zaporne kazni, da mu bodo povsem ugodili, pa ne zato, ker bi bili dokazi o očitanem dejanju šibki, oziroma ker bi mu okrožno, višje in vrhovno sodišče sodili politično, ampak ker so nekateri izmed ustavnih sodnikov že pred začetkom sojenja izkazovali simpatije do predsednika SDS, ali ob sami prvostopenjski sodbi izrekali dvom vanjo. Sodnik Zobec je, sicer nepovezano s tem, celo diskvalificiral predsednika Vrhovnega sodišča, Maslešo, ko ta ni še bil imenovan. In napovedujem tudi, da ko bodo končali mandat, tako kot svoj čas Jerovšek, Šturm in Jambrek, bodo Zobec, Deisinger, Mozetič in Petrič, zakorakali v politiko, seveda k svojemu »varovancu«. Da bodo takrat povsem razkrili svoje politično in ideološko srce bo že prepozno za današnje presojanje njihovih odločitev. Bom vesel, če bo prognoza napačna. Toda ni kaj, nad njimi je še danes le Bog in jim nihče nič ne more. Njihove odločitve so dokončne in ni druge izbire, kot da se jim ukloniš.

A znova vprašanje: se morda ne zavedajo, tile gospodje, da z rušenjem avtoritete in ugleda rednega sodstva rušijo obenem tudi vero v lastno institucijo, v svoje poslanstvo? Nekdo, kot podpisani, ki je vedno prisegal v sodstvo in druge prepričeval, da zaupanje v to vejo oblasti gre gojiti, sicer se nam bo slabo pisalo, ko se sedaj sooča z demontažo dolgoletnega dela rednega sodstva ob zadevi Patria, ko vidi razveljavljene tudi druge sodbe, ki so prestale vse redne poti, kot je tista zaradi davčne utaje na račun Borisa Popoviča, ker da mu ni bila dovoljena učinkovita obramba, se sprašuje, ali je res tako narobe z našimi sodniki in edini sposobni in pošteni so oni na Beethovnovi 10, ali je prej obratno? 

Nisem pozabil polemike, ki sem jo vodil nekaj let, še kot župan MO Koper, z ustavnimi sodniki, ki so si prizadevali razkosati občino kljub jasnemu nasprotovanju njenih prebivalcev v slehernem njenem delu. Ob enem zasebnem pogovoru je Dr. Lovro Šturm vztrajal pri tem, da je bilo 100 in več naselji preveč za eno mestno občino. Da bi bilo do 30 zanj še nekako sprejemljivo. Spraševal sem ga kje pa je bil ta kriteriji  zapisan, glede na to, da v Ustavi piše le da »Območje občine obsega naselje ali več naselji, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev«? Odgovora, seveda ni bilo, razen, da se že »samo po sebi to razume«, ali pa, kot me je vprašala in okarala njegova gospa, da bi moža suportirala, čemu nasprotujem malim občinam, "ki so tako luštne?!«….

In tako danes, ko vzamejo v bran pritožnika, ki očita sodišču, da mu je kršilo pravico do aktivne obrambe. Kje so merila za objektivno presojo pojma »aktivne obrambe«? 

Skratka, bilo bi dobro, da bi se sodna stroka, od prve do ustavne stopnje, usedla skupaj in dorekla te reči, pa ne zato, da bi vsi pihali v isti rog, sicer več instanc, sit in varoval ne bi potrebovali, ampak zato, da bi se sive cone, ki so danes prepuščene arbitriranju in osebnim ocenam, ki se prikradejo tudi preko političnih in ideoloških oči, in ki jih je več, kot preveč, zmanjšale na minimum. Razumeti gre novega pravosodnega ministra Zorana Klemenčiča kot dovzetnega za tak razmislek in tudi dogovor o potrebnih izboljšavah pravil, ki določajo delo slovenskega pravosodja. 

ODZIV BIVŠEGA USTAVNEGA SODNIKA, MAG. MATEVŽA KRIVICA, V DNEVNIKU 19.1.2015

Aurelio Juri in “usklajevanje” sodstva

Bralci Dnevnika morda ne vedo, Aurelio Juri pa dobro, da sem pred skoraj 20 leti, ko je bil on koprski župan, jaz pa ustavni sodnik, ostro kritiziral odločitve takratnega ustavnega sodišča o koprski občini (in kasneje še nekatere druge) – in enakega mnenja o njih sem še danes. A kritiziral sem jih s strokovnimi argumenti, ne z nedostojnimi političnimi insinuacijami, kot si je to dovolil on v četrtkovem prispevku v Dnevniku. Da se pri nas v pismih bralcev lahko brez vsakih zavor zasmehuje in zaničuje institucija, ki je po ustavi zadnji branik ustave in ustavnih pravic, smo se zadnje mesece že navadili, a dokler to počno prava neuki laiki, je to eno, ko začne prilagati polena na grmado zaničevanja dolgoletni ugledni politik, župan in poslanec, je pa to nekaj še precej hujšega. A taka je očitno stopnja pravne kulture pri nas.

Zoper ustavne sodnike je pri nas očitno dovoljeno vse – celo razširjanje popolnih neresnic, kot je Jurijeva, da so »ob sami prvostopenjski sodbi (namreč o Patrii) izrekali dvom o njej«. Če ima politik Juri kaj časti in odgovornosti, pričakujem, da bo to trditev bodisi dokazal bodisi se zanjo opravičil. Potem si je dovolil, kot da gre za razpravljanje za gostilniškim pultom: »... napovedujem, da bodo Zobec, Deisinger, Mozetič in Petrič, ko bodo končali mandat, zakorakali v politiko, seveda k svojemu varovancu«. In takole prerokovanje naj bi imelo pri nas status resnega razpravljanja o resnih problemih? Še bolj demagoška in pod vsako ravnjo resnega razpravljanja o sodstvu je tista, ko razglasi za »demontažo dolgoletnega dela rednega sodstva ob zadevi Patria«, če so bile tu (in še kje drugje) od ustavnih sodnikov razveljavljene »sodbe, ki so prestale vse redne poti«. Mar ta dolgoletni politik res ne ve, da je točno to ena od funkcij ustavnega sodišča: razveljavljati »sodbe, ki so prestale vse redne poti«, če ugotovi, da so bile z njimi kršene ustavne pravice? Ustavno sodišče to dela, on pa se nad tem zgraža!?

Jurijeva demagogija je tu ena skrajnost pri neodgovornem odnosu do ustavnega sodstva pri nas. Nasprotna skrajnost pa je zgražanje Janševih podpornikov nad tem, da je v desetih letih ustavno sodišče tako razveljavilo »kar« 422 sodb rednih sodišč, češ torej so ti redni sodniki 42-krat na leto kršili človekove pravice. Seveda so jih, a nič bolj pogosto, kot se to dogaja tudi v Nemčiji, Španiji ali kje drugje, kjer imajo ustavna sodišča enako pristojnost. Tudi sodišča so zmotljiva, zato je nad njimi v mnogih državah še ena nadzorna instanca – z omejeno pristojnostjo intervencije samo v primeru kršitve ustavnih pravic. In ustanovljena je bila zato, da bi varstvo teh pravic še izboljšala, ne pa zato, da bi njegovi razveljavitvi neke »nižje« sodbe potem sledilo zaničevanje sodnikov, ki so jo izdali. Ne pozabimo tudi, da je ustavnosodno varstvo ustavnih pravic relativna novost v evropskih državah in da se prav v vseh, ne le v tranzicijski Sloveniji, redno sodstvo še ni dovolj usposobilo tudi v tem, po marsičem specifičnem in zelo zahtevnem vidiku sodnega varstva pravic.

Ko nam na koncu naš priučeni ustavnopravni strokovnjak postreže še z nasvetom, naj bi se »sodna stroka, od prve do ustavne stopnje, usedla skupaj in dorekla te reči«, je jasno, kako ga je Cerar polomil, da bi ni vzel njega za pravosodnega ministra: samo Aurelio Juri namreč ve, da obstaja »sodna stroka«, da ima ta stroka stopnje – in da se nesoglasja med njimi razrešujejo tako, da se »usedejo skupaj«. Tudi če teh njegovih besed ne vzamemo čisto dobesedno, namreč da res govori o sodni stroki in njenih stopnjah, ampak vzamemo, da je v resnici mislil na »neusklajenost sodstva, od baze do ustavne stopnje« (kakor se glasi naslov njegovega prispevka), pa dragoceno bistvo njegovega nasveta ostaja nedotaknjeno: sodišča vseh stopenj naj se usedejo skupaj in »dorečejo te reči«. Ne tako, kot pravi ustava, da se te neusklajenosti usklajujejo tako, da so nižja sodišča dolžna spoštovati presoje višjih sodišč, vsa pa ustavnega sodišča – ne, Aurelio Juri je iznašel nekaj boljšega: kar vsi naj se usedejo skupaj, pa kar koli bo že iz tega nastalo, bo (zanj) boljše kot to, da bi pri razlagi ustave devet ustavnih sodnikov imelo zadnjo besedo. Nas nič ne briga, če je drugod po svetu tako – mi (kdo pravzaprav?) naših ustavnih sodnikov ne maramo in bomo te stvari uredili čisto po svoje! Bravo, Aurelio Juri!

Matevž Krivic, Spodnje Pirniče

IN MOJ ODZIV NANJ, 20.1.2015

Spoštovani Matevž Krivic, pa ste me!

Sicer, se boste spomnili, da smo s strokovnimi argumenti tudi mi s koprske občine kritizirali odločitve takratnega Ustavnega sodišča glede ustavne oporečnosti naše teritorialne organiziranosti  in se vam zahvalili za vašo podporo. Strokovno smo tudi oskrbeli izvedence Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki so po dveh obiskih v Sloveniji in pogovorih z vsemi udeleženimi v takratni polemiki, od nas malih občinarjev do vlade, državnega zbora in varuhov ustave, zapisali da smo v Kopru imeli prav in tako oddali priznanje tudi vaši drži. Toliko o takratni zgodbi, ki sem jo priklical k spominu samo zato, da bi razkril eno od verzeli v »strokovnosti« dr. Lovra Šturma, ki je predsedoval takratnemu US.

Glede zadeve JJ, res je, nič strokovnega ni v mojem dvomljenju do ravnanja in odločitev ustavnih sodnikov, le vprašanje čemu gre njim verjeti bolj kot okrožnim, višjim in vrhovnim sodnikom? Samo zato, ker so na vrhu piramide? Da, insinuiram marsikaj, a nisem prvi, ki to počne in tudi vam, dragi Matevž, bi odkrili tovrstne grehe. Ko pišeš in pripoveduješ svoja prepričanja, se ti zgodi tudi to, da zaideš na polje občutkov, sumov, prognoz, ne da bi jih nujno podkrepil s fakti. Toda vaš najbolj verjeten odgovor bo: nikoli, niti z besedo, nisem ničesar insinuiral, vselej kritiziral izključno s strokovnimi argumenti! Dopustiva sleherniku, da si o tem misli svoje, velja?

Strinjam se z vami, da bi morali sodne instance spoštovati, ustavno najbolj, in opozoril sem v svojem komentarju, da sem to vero gojil in jo tudi ostalim skušal prenesti, toda da pojenja tako vame kot v mnogih, nisem kriv jaz, temveč nosilci ustanov, ki se jim gre klanjati. Janez Janša, ki je še vedno – ne pozabimo - pravnomočno obsojen na zaporno kazen, je odkorakal iz zapora, ker je politik, poslanec in vodja največje opozicijske stranke in ker bi brez njegove aktivne prisotnosti v Državnem zboru in v siceršnjem političnem življenju demokracija lahko trpela. Halo?! A je nenadomestljiv? Je taka utemeljitev sodbe ta prava, mag. Krivic, za utrditev vere v nepristranskost in strokovnost varuha ustave?

Trditev, da so ob sami prvostopenjski sodbi o zadevi Patria nekateri ustavni sodniki izrekli dvom o njej popravljam le toliko, da se je to zgodilo, po izreku na drugi stopnji. Ustavni sodnik, Mitja Deisinger: »V opisu kaznivega dejanja torej ni zakonskega znaka kaznivega dejanja!«.

In celo pred prvostopenjsko sodbo, sta svojevrstna dvom in svarilo izzvenela iz izjave dr. Ernesta Petriča, takrat še predsednik US:  »Ta sodba, kakršnakoli bo, mora biti vodotesna. Upam, da se tega zavedajo vsi, ki jo pripravljajo.«

Glede prognoze, kaj bodo počeli posamezni ustavni sodniki po končanem mandatu, priznam, da je v njej nekaj zlobe, a tudi upanje, da sem v zmoti. Zgodovina mi delno pritrjuje: Šturm, Jambrek, Jerovšek… so se politično opredelili in svoje strokovne storitve ponudili opciji, do katere so od vselej izkazovali simpatije. Ne verjamem, da bodo Mozetič, Deisinger in Zobec, če jih bo že politika zamikala, šli k SMCju, SDju ali ZL?!

Na koncu mi mag. Krivic očita, da pozivam vse instance sodstva k večji usklajenosti, oziroma k temu, da se usedejo skupaj in dorečejo reči, ki mnogokrat privedejo do razveljavitve sodb. Implicira se seveda pri tem vloga zakonodajalca, ki bi moral tudi na predlog sodstva, poskrbeti za to, da se tako imenovane »sive cone« v katerih dobesedno plavajo odvetniki, ko branijo svoje varovance in izkazujejo zmote, procesne in vsebinske, sodišč, skrčijo na minimum. Tega očitka ne razumem. Da sodbe padajo je dokaz delovanja sodstva, da jih pada toliko in preveč, je pa lahko tudi znak šibkosti in nedorečenosti zakonodaje na katero se sodstvo naslanja, oziroma njegove nesposobnosti.

JJ je svoboden, a tudi na US so zmotljivi ljudje...

KAJ ČE NEPOPRAVLJIVE POSLEDICE PRINESE ODPUST JJ?

Včerajšnja prva vest bi naj bila veleslalomska zmaga Tine Maze v Areju, a nič. Zasenčil jo je odpust Janeza Janše iz zapora po sklepu Ustavnega sodišča, da se zadrži izvršitev sodbe v zadevi Patria vse dotlej, dokler ne bo o tem vsebinsko in dokončno odločeno. Morda čez kak teden, ali čez nekaj mesecev. Sledila sta vnovičen, a tokrat zmagoslaven, miting privržencev predsednika SDS pred »hišo sramote«, kot je sam Janša poimenoval stavbo Vrhovnega sodišča, ter napoved samo oklicanih »vstajnikov«, da se bodo na tem mestu vsak teden vračali in protestirali dokler ne odstopita predsednik Vrhovnega sodišča, Branko Masleša, in generalni državni tožilec, Zvonko Fišer, ker da glavna krivca za krivico, ki bi se naj godila njihovemu vodji.

Slišali smo nekaj odzivov politikov, ki so vsi po vrsti zatrjevali, da gre odločbo varuhov Ustave spoštovati in to brez komentarja, le z dveh ust, je priromala kaka misel več. Jani Moderndorfer, vodja poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek je pravilno ugotovil, da pravnomočna sodba Janše za enkrat še ni odpravljena, ustavnega pravnika, Lojzeta Udeta, pa je zmotila zlasti obrazložitev tovarišije z Beethovnove 10, da je pritožnik poslanec in vodja najmočnejše opozicijske stranke in bi zavoljo tega lahko nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote, če ga ne bi izpustili.

Ajoj, tu pa so se ustavni sodniki, po mojem, hudo prenaglili in zakorakali z obema nogama  v polje, ki je eminentno politično in z vprašanjem kratenja človekovih pravic, zaradi katerega se je JJ sploh pritožil, nima nič! Povsem delim razmislek in oceno dr. Udeta.

Preberimo kaj so zapisali in soglasno sprejeli:

»Poleg tega je Ustavno sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da pritožnik na podlagi sklepa Ustavnega sodišča št. Up-790/14, U-I-227/14 z dne 21. 11. 2014 izvršuje poslanski mandat. Pritožnik je poslanec, ki je hkrati predsednik največje opozicijske stranke v Državnem zboru, dobro delujoča opozicija pa je eden od temeljev demokracije. Nastajanje političnih napetosti in negotovosti, ki presegajo tiste, ki so same po sebi lastne parlamentarnemu delovanju, lahko negativno vpliva na delovanje parlamenta kot celote, ki mora učinkovito opravljati funkcije oblasti, zaupane na volitvah, tako zakonodajno kot nadzorne funkcije. Učinkovito delovanje zakonodajne oblasti je hkrati temelj učinkovitega delovanja izvršilne oblasti in s tem državne oblasti kot celote. To je ustavna vrednota; za njeno varstvo Ustava predvideva mehanizme, ki prav s tem namenom razrešujejo politične napetosti v delovanju Državnega zbora, kadar se te stopnjujejo do te mere, da resno ovirajo učinkovitost delovanja oblasti«… ter:

»V primeru, da bi pritožnik na koncu uspel z ustavno pritožbo, bi torej na eni strani lahko nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote. Na drugi pa bi morebitna zavrnitev ustavne pritožbe pomenila le ponovno vzpostavitev sedaj obstoječega stanja, torej nadaljevanje prestajanja zaporne kazni,«

Ker nisem politik in nosilec nikakršne javne funkcije si bom dovolil malce poigravanja s tezo o »težko popravljivih posledicah«… Že sam Ude je spomnil, da v ničemer ni bilo učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta ogroženo, ko je bil Janša zapornik, ker mu je bilo tako in tako dovoljeno opravljati poslansko funkcijo, razen v tistih parih tednih, ko mu je bil mandat odvzet in kasneje vrnjen, spet s posegom US. Poleg tega, kdo lahko predvidi, da težko popravljive posledice nastanejo le ko njega ni na Šubičevi 4, ne pa obratno? Kaj če kot član komisije za nadzor nad varnostno-obveščevalnimi službami, pridobi neke informacije, ki jih politično zlorabi, oziroma poskrbi za izbris zanj neprijetnih in obremenilnih dokazov?Kaj če kot lider najmočnejše opozicijske stranke ter ikona Odbora 2014, ko Masleša in Fišer ne odstopita, ali pa četudi to naredita, sproži gibanje, ki sesuje pravosodje, ker da pokvarjeno, politično vodeno, vezano na prejšnji režim in podrejeno ubogemu Milanu?Oziroma, prisili k odhodu vse nezaželene sodnice in sodnike ter jih zamenja z sebi zvestimi? Pripisal je, Janša, svojo in druge podobne zgodbe večletni »negativni kadrovski selekciji« v pravosodju, s česar daje jasno vedeti, da bo, ko bo, če bo spet pri oblastnem koritu, poskrbel, da se trend obrne. Pozitivna selekcija bo seveda tista, ki bo njemu ustrezala, ker da edini merodajen sodnik med dobrim in zlom. Kaj če pride do splošnega kravala v tej že tako napeti družbeni in politični klimi in bodo pod dežniki in ne le dežniki tekali redni, izredni in tudi ustavni sodniki ter politiki vseh ravni?

Gre seveda za fantapolitiko, upam?!...a ni tako nedolžno in povsem popravljivo to kar so odločili ustavni sodniki in sodnice. Pokazal bo čas. Sicer, ponavljam še enkrat to, kar sem v zvezi s to temo že povedal. Čemu bi verjel, da so se zmotili ali namerno zagrešili zločin proti JJ, Ferlic, Fišer in Masleša, ne pa Mozetič, Deisinger, Zobec, Petrič in ostale do njih?Oziroma, da za prvimi tremi stoji Kučan, ne pa Janša za ustavnimi sodniki in sodnicami?