Tudi Slovenija med "vazali" ZDA

 

HVALA BOGU… NEKDO SE JE VENDARLE ODZVAL!

 

No, Vsemogočni nima pri tem nič, ali zelo malo. Zahvala gre prej Levici in Socialnim Demokratom, edini, ki so zaznali problematičnost naše udeležbe pri Izjavi s katero Trumpova administracija bi rada izločila Kitajsko in predvsem njeno vodilno družbo Huawei, iz tekmovanja za trg omrežji 5.generacije v korist ameriškim telekomunikacijskim velikanom, ki očitno zaostajajo za Huaweiem. Pojasnjuje sicer, da gre za zavezništvo zahodnega, demokratičnega sveta, pred kibernetskimi grožnjami z vzhoda, oz. za zagotovitev varnosti omrežij tako imenovane 5. generacije pred namero Huaweia, da bi s svojo tovrstno tehnologijo vohunil za potrebe kitajskih oblastnikov, češ »Kitajska komunistična partija je glavna grožjna našega časa« - kot ponavlja ob vsakem obisku in dani izjavi ameriški državni sekretar Mike Pompeo. A gre preprosto za grob protekcionizem in, kot poudarjajo v Levici, za to, da bi možnosti zlorab in nadzora preko omenjenih omrežij ZDA pridržale zase. Vemo, da so le te, odkar je v Beli hiši Melanijin soprog, v trgovinski vojni z azijsko velesilo a doslej jim je ostali zahodni svet, zlasti Evropa, bolj malo sledil, ali celo tej vojni nasprotoval, ker proti pravilom svobodnega trga in mednarodnih dogovorov. Sedaj so prišli, Američani, s to izjavo, ki sodi v nadaljevanje in zaostrovanje te vojne, v upanju, da se jim čim več Evrope pridruži, a kasirali so doslej bolj malo. Pomembnejše članice Evropske unije, tiste ki dajo nekaj na svojo državnost in suverenost in ki želijo ohraniti s Kitajsko partnersko razmerje, so jim dale košarico, medtem ko so se  jim dokaj hitro uklonile, tako kot 2003 ob napadu ZDA na Irak, z »Vilnjuško izjavo« vzhodne članice EU, pa tudi ne vse. Mi smo storili še več. Še preden bi Trump rekel »skoči!« smo že bili v njegovem naročju. Zagledanost v ZDA in predanost Trumpovi politiki sta pri Janezu Janši neomajni in neizmerni: »So edina sposobna sila zahodne civilizacije!« - jih hvali, in ne čudi njegovo povabilo ameriškim vojakom, ki zapuščajo Nemčijo, naj se naselijo k nam. Še škornje jim bomo pucali zastonj. Pravcato čaščenje prve svetovne velesile, ki da nas je obranila in rešila pred komunizmom ter postala branik in garant svobodnega sveta. »V naporih zunanjega ministra Pompea in predsednika ZDA - je še povdaril naš premier - vidimo podporo vrednotam svobode, vladavine prava, človekovih pravic, človekovega dostojanstva, oziroma nadaljevanje politike, ki je omogočila padec berlinskega zidu, železne zavese in ponovno svobodno povezovanje in sodelovanje evropskih narodov«.  Kaj? A sem dobro slišal? No, ne vem če je še kdo na planetu, razen morda Bolsonara, povedal toliko lepega in pohvalnega na račun sedanje ameriške administracije, a če samo pomislim na Trumpov zid na meji z Mehiko, na odnos ameriškega predsednika do temnopoltih, latinoameričanov, žensk, istospolnih in drugih manjšin, pa do Palestincev, in do mednarodnih dogovorov, ki jih je Trump popljuval in zapustil, če sledimo statistiki njegovih laži, izzvenijo Janševe pohvale kot slaba šala. Če ne bi vedel da misli resno, da v to kar je povedal verjame, bi rekel da se je s Pompeom norčeval.

Kakorkoli že smo izjavo o tako imenovani »varnosti omrežji 5G« podpisali in se pridružili proameriškim »vazalom« znotraj EU. Celo z blagoslovom predsednika Republike, velikega zagovornika pripadnosti jedru Evropske unije. Adijo, francosko-nemški vlak, dragi Borut, zbogom, pamet! Dobrodošla nova hladna vojna med »svobodnim, demokratičnim, naprednim, civiliziranim in odprtim« Zahodom ter »komunističnim, nazadnjaškim, primitivnim in zlobnim« Vzhodom. Kitajska na stranski tir!

Gre skratka za veliko in, dovolim si oceno, nevarno ter zagotovo pogubno spremembo naše zunanje politike o kateri, pred samim podpisom izjave - pravilno je opozoril evropski SDjevski poslanec, Milan Brglez, ki obžaluje da nismo ohranili držo nepristranskosti - bi se morali najprej dogovoriti znotraj EU, nato pa spregovoriti še v Državnem zboru, ali vsaj na njegovem zunanjepolitičnem odboru.

In Kitajska se je že oglasila, zaenkrat le do izjav ameriškega zunanjega ministra, a kmalu bomo čutili težo njenih besed tudi pri nas.

Poziv Pahorju

POZIV PREDSEDNIKU REPUBLIKE OB 75.OBLETNICI HIROŠIME

 

»Hirošima je sinonim za vse, kar je narobe z vojno. Z Nagasakijem označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine, druge svetovne vojne, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana«. Bravo, predsednik, toda premalo. Lepo da si sprejel povabilo župana tega mesta in se s to mislijo pridružil  spominski slovesnosti ob 75. obletnici prve atomske bombe nad človeštvom, ki ji je sledila tri dni kasneje še ona na Nagasaki za skupno več kot 200 tisoč pobitih ljudi in neslutenih posledic, ki se vlečejo še danes, a sam veš kaj bi še raje slišal gospod Kazumi Macui, za kaj si najbolj prizadeva, pa ne samo ob obeleževanju obletnice. Vztrajno poziva k svetu brez jedrskega orožja, k pridružitvi Pogodbi OZN o prepovedi le tega. Z njim, znova včeraj, generalni sekretar Združenih Narodov, Antonio Guterrez: »Čas je, da naredimo konec jedrski grožnji !«

Da med 122 držav podpisnic ni tistih, ki ga posedujejo in se mu nočejo odreči je do neke mere razumljivo, četudi ne opravičljivo in nesprejemljivo, da pa tudi ni še vrsta drugi članic svetovne organizacije, med katerimi naša, ki se ga otepajo - vsaj upam?! - pa razumljivo ni. Samo brez njega se bo svet otresel strahu pred ponovitvijo zločina izpred 75 let, oziroma pred koncem sveta, ker vsi vemo, da če je ena sama tovrstna bomba znova odvržena na kako mesto s strani ene od jedrskih sil se odpro vrata pekla. Takrat so bombo posedovale le ZDA, danes še najmanj 9 držav s skupno, kolikor je uradno beleženjih, 15.700 jedrskih konic in že desetina te vsote je dovolj da se življenje na planetu konča. Bodi torej dosleden s povedanim in pozovi vlado k pristopu, oz. podpisu omenjene pogodbe. Velikega učinka ne bo, a boš vsaj imel mirno vest!

Ko smo z Mirovnim inštitutom, pravzaprav z njegovo takratno predsednico Nežo Kogovšek Šalamon, ter z dr. Miroslavom Gregoričem, naša največja avtoriteta s področja jedrske varnosti, pred tremi leti sestavili peticijo ki poziva k temu pristopu in ki je na spletu še danes, ter jo s prvimi 1300 podpisi naslovili vladi Mira Cerarja, je bil odgovor nikakršen. Če ga povzamem: »Naj ostane tako kot je, ker nam to orožje, kot obrambni ščit zveze NATO, zagotavlja večjo varnost in tudi, ko bi se ga hoteli znebiti, bi bil vsak napor zaman, ker države, ki ga posedujejo ne kažejo niti najmanjše intence, da bi se mu odpovedale. Ga ima tudi Severna Koreja in dokler ga ima in se mu ni pripravljena odreči, je težko pozivati druge države, da to storijo«.

Tudi naslednja vlada, Šarčeva, ni šla koraka dlje, čeprav je bil Marjan, ko se je še s teboj potegoval za predsedniški prestol, podpisal peticijo in ti, dragi Borut, vselej nem. Niti besede o tem, da bi vendarle kazalo pristopiti k OZNovi pogodbi, ki jo je bilo sprožilo gibanje ICAN, zanjo tudi prejemnik Nobelove nagrade za mir 2017.

Pokloniti se žrtvam Hirošime in Nagasakija ni težko, sestaviti besedilo, ki si ga izpovedal po videopovezavi tudi ne, težje je speljati misel do konca z vso doslednostjo, a predsednik Republike bi moral imeti ta pogum, tudi ko nam vlada oblast, ki se še kako strinja s tem, kar smo že slišali od dr.Cerarja, - noro! - da smo z jedrskim orožjem in NATOm bolj varni, ter obenem vabi ameriške vojake, ki zapuščajo Nemčijo k nam. Tako eden od nedavnih twittov predsednika vlade, Janše. Kdor molči, pritrjuje, mar ne? Torej se s tem povabilom, Borut, strinjaš? Morda tudi s postavitvijo kake ameriške ali NATOve baze opremljene z jedrskimi konicami, kot Aviano, v sosednji Furlaniji Julijski Krajini?

In nenazadnje, tvoje zavzemanje za to, da Slovenija ostane pridružena jedru Evropske unije. A ne vidiš, da rapidno hlapi? Najprej v trojko (Poljska, Madžarska in mi) proti pogojevanju dodeljevanja postpandemične pomoči s spoštovanjem vladavine prava, zdaj pa še podpis skupne izjave z ZDA o varnosti omrežja G5, oziroma o izgonu kitajskega Huaweia in pristopu le k ameriški tehnologiji. Tovrstno izjavo so podpisale doslej samo nekatere vzhodne evropske članice EU: Estonija, Latvija, Češka, Poljska in Romunija. Dvomim da bodo enako ravnale vodilne in spoštovanja vredne članice kot so Nemčija, Francija, Italija, Španija in ostale, ki dajo nekaj na svojo digniteto in na svobodo trga ter, za razliko od Združenih držav Amerike, hočejo ohraniti Kitajsko v nekem partnerskem odnosu. Mi tega ne razumemo ali nam ne ustreza in raje ter vse bolj klečeplazimo pred politiko destabilizacije sveta, ki si jo je zadal in jo vztrajno izjava Trumpova administracija.

Slovenija in vladavina prava po JJ

 

NOV STRAH BLODI PO EVROPI!

 

Zapisali bi lahko, da strah vladavine prava ter parafrazirali še preostali del znamenitega uvoda Komunističnega Manifesta: »Skoraj vse sile vzhodne Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu - škof, Duda, Orban in Janša, poljski radikalni katoliki in slovenski vardisti«.

Ko so nedavno voditelji EU na bruseljskem vrhu, po maratonskih, pet dnevnih pogajanjih, sprejeli sveženj za post-pandemično okrevanje evropskega gospodarstva  - 750 milijard evrov v 7 letih - si je nekdo drznil pomisliti, da bi dodeljevanje teh sredstev z nečem vendarle pogojevali, da se unija ne bi zreducirala le na »bankomat« - kot je dejala evroposlanka iz vrst NSi, Ljudmila Novak - kjer samo jemlješ in nič ne daješ. In pogoj naj bi bil »vladavina prava«. Bravo! Sem s tvitom naslovil pohvalo predlagateljem in zagovornikom tega načela. Če hočeš denar iz skupne blagajne, spoštuj skupno dogovorjena, zapisana in sprejeta pravila! Spomnil sem se na Acquis Communautaire, ki so ga morale vse kandidatke za vstop v Evropsko Unijo, tudi mi, izpolnjevati, da bi jim kandidatura postala kvalificirana in bi bile kasneje sprejete v polnopravno članstvo. Približno 17 tisoč različnih pravnih aktov z vseh področjih, oz. celoten obseg zakonodaje EU. In če je to veljalo pri vstopu v najbolj razvito in odprto evropsko družino, toliko bolj mora veljati danes pri ohranitvi polnopravnega članstva in pri koriščenju njegovih ugodnosti.

A glej ga hudiča. Nekoga je ta zamisel, ki je našla najbolj glasnega zagovornika v nizozemskem premierju Marku Rutteju, tako zmotila, da je zagrozil celo z vetom nad sprejetjem omenjenega finančnega svežnja. In kdo se je prepoznal v vlogi potencialnega kršitelja plemenitega načela? Takoj Poljska in Madžarska, nato še Slovenija, ki jima je priskočila na pomoč.

Razlaga našega premiera je svojevrstna: »Vladavina prava mora zagotavljati enake vatle za vse, kar pomeni da institucije do vseh ravnajo enako, da so sodišča nepristranska, da se ne krade volitev ali mandatov, da v EU ne sme biti političnih zapornikov ter ena sama politična stran ne sme imeti v rokah vse medije«.

Če je to povedal kolegom in kolegicam na bruseljskem vrhu, ga je večina zagotovo začudeno pogledala in si mislila: »O čem bluzi, Orbanov prijatelj? Seveda, da enake vatle za vse! Kdo pa zagovarja česa drugega? In v Sloveniji, kolikor vemo kar tudi izhaja iz rednega poročanja pristojnih za pravosodje, sodišča sodijo nepristransko, morda le malce prepočasi, nad zakonitostjo volitev ni dvomov, razen opozoril Ustavnega sodišča glede okrajev, oziroma ne vemo, da bi jih kdo kradel, ali kradel mandate, da bi bili politični zaporniki v Sloveniji prvič slišimo, vsi pomembnejši, kvalificirani in mednarodno priznani mediji so javni in neodvisni, oziroma v nikogaršnjih rokah. O čem torej govori g. Janša?«

Kakor koli že, s podporo poljsko-madžarskemu stališču, je vpisal tudi Slovenijo med članicami EU, ki ne pristajajo na to, da jim drugi gledajo pod prste, da jih poučujejo o tem kar se z evropskimi temeljnimi vrednotami in načeli sme, oziroma ne sme. Kako žalostno! Če bi se tako obnašali v času pridruženega članstva in tam vse do 2003, bi na vstop v EU čakali še danes. Kar si upam reči, da velja za večino članic sprejetih z velikim pokom in nenazadnje tudi za sosedo Hrvaško, ki se je zavezala k arbitraži o meji in si tako prisvojila pristanek Slovenije na njeno članstvo, vse do trenutka, ko se je poslednje zgodilo. Nato so tudi oni vladavini prava pomahali v slovo.

 

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"

Javno vprašanje ministru Hojsu

ODPRTO PISMO NOTRANJEMU MINISTRU

Gospod minister, Aleš Hojs, ne bom se obregnil ob vaš nepreklicni odstop, ki ste ga nepreklicno preklicali v trenutku, ko vam je tako zaukazal šef. Malce bizarno vse skupaj in prvič kaj takega v samostojni Sloveniji, a za vsako reč je enkrat prvič. Torej pustiva to.

Kar vas sprašujem je, kako nonšalantno, brez zadrška in sramu izjavljate, da pri plačevanju RTV prispevka ravnate povsem zakonito, kar bi seveda pričakovali od člana vlade in varuha notranjih zadev ter zakonitosti izvajanja predpisov, a obenem kažete vsej naciji, kako spretno rokujete s tabličnim računalnikom in se pogovarjate prek pametnega telefona. Kolikor objavljajo mediji, plačujete le del naročnine, minimalni, ki ga RTV računa iz naslova uporabe radijskega sprejemnika (3,77 evrov), ker domnevam, da ste podali izjavo da televizijskega nimate, tako kot tudi ne nobene druge naprave, ki vam omogoča spremljanje televizijskih programov. Drži? A vendarle drugi dve tovrstni napravi (tablico in mobilnik) imate, ju razkazujete na tiskovnih konferencah in sicer v javnosti in sami dobro veste da z njima lahko gledate tudi telenovele. Torej, če vas je RTV oprostila celotnega pavšala 12,75 evrov, pomeni da ste pri uveljavljanju te pravice podali lažno, goljufivo izjavo. Lahko pojasnite ostalim plačnikom RTV prispevka in vsem davkoplačevalcem, kako se zakon lahko zaobide in ali je to spodobno? No, upam, da se ne boste zatekli k še enemu neverjetnem pojasnjevanju, k temu, da sta tako tablični računalnik kot pametni telefon strogo službena in da, ko je službe konec, ne prestopita domačega praga, oziroma da doma izvajate in prejemate klice le preko stacionarca. Sam sumim, da imate doma tudi televizor in fiksni računalnik. Se motim? Bi dovolili verodostojnim novinarjem, da vas nenapovedano obiščejo doma in preverijo stanje? Če se bo izkazalo, da javnosti in RTVju niste lagali, se vam bom opravičil. Hvala za odgovor.

 

Pivčeva in Počivalšek pred popravnim izpitom

STA SMC IN DESUS ŠE VOLJNA POPRAVNEGA IZPITA?

Dajmo prednost dami, začnimo z Aleksandro Pivec. Ponavlja stališče DeSUSa, da je bilo tvitanje premiera ob 25.obletnici srebreniškega genocida popolnoma neprimerno ker med drugim blati ugled Slovenije tako doma kot na tujem in da bi zato moral, Janez Janša, izjavo potegniti nazaj ter se zanjo opravičiti. Opozarja da nadaljevanje odpiranja ideoloških tem ogroža sodelovanje njene stranke v vladni koaliciji.

Nezadovoljen z Janševim tvitom, sicer z bolj mlačnimi besedami, tudi Predsednik Državnega zbora, g. Igor Zorčič iz SMCja: »Ko me vprašate, kaj si mislim o tem tvitu, povem da ni dober, da ne prispeva k izboljšanju pogleda na neke zgodovinske okoliščine.«

Tretji mali koalicijski partner, NSi, pa pričakovano tiho. Brez komentarja. A vrnimo se za trenutek k ministrici. »Čeprav smo v koalicijo stopili v prepričanju, da bomo v njej delovali predvsem v smeri izpolnjevanja vsebinskih zavez - pojasnjuje -, se iz dneva v dan nabira vedno več ideoloških vsebin. Mislim, da je to pomembna prelomna točka, o kateri se bo treba v prihodnosti pogovarjati«. In tu konec s citati.

Sporočila šefice Demokratične stranke upokojencev ne morem drugače razumeti kot tako, da še ena ideološka SDSovska bombica, pa odidejo iz koalicije. In v torek ji je uspel veliki met. Nagovorila je partnerje, tudi Janšo in ministra za kulturo Vaska Simonitija, k podaljšanju časa za javno obravnavo nove medijske zakonodaje do konca avgusta. Pohvalno, toda tudi to bo zagotovo premalo in le izguba časa če želi g. Janša priti k cilju, ki si ga je zastavil in ki ga po njegovih napadih na glavne slovenske medije, predvsem na RTVSlo, razbere brez težav že osnovnošolec: javnemu zavodu okrniti produkcijo, ga utišati ali omejiti vsaj pri preiskovalnemu poslanstvu in kritičnemu poročanju o delu njegove vlade in stranke, skratka ga kolikor mogoče ukrotiti in si ga podrediti, ter z delom rtv prispevka (baje dobrih 13 milijonov evrov letno) nahraniti svoje ali njemu prijazne medije, in primis Novo24TV. Če hoče to storiti, bo počakal še dva meseca, ga. Pivec. Takrat bo čas »kompromisa« in zgodilo se bo, da boste opevala zmago že s tem, da RTVju ne bo odvzeto 13, temvec »le« - recimo – 5 do 7 milijonov. Se opravičujem STAju, ki je enako kot nacionalka predmet istega SDSovskega manevra. A bi raje nadaljeval pri radiu in televiziji, kjer sem včasih tudi delal (18 let na Radio in TV Koper-Capodistria).

Torej, spoštovana podpredsednica vlade, če hočete res reči »Dovolj z ideološkimi temami!« recite to zdaj, takoj, in predsedniku povejte, da spremembe pri RTVju in STAju ne pridejo v poštev, ker obe ustanovi delujeta zadovoljivo in v skladu z najboljšimi evropskimi standardi in praksami. Odzivi EBUja in mednarodnih strokovnih ter stanovskih združenj so nadvse zgovorni. Sta še zadnji, RadioTelevizija Slovenije še posebej, medijski ustanovi ki ohranjata medikamente za regeneracijo demokracije in pluralne slovenske družbe. Če Srebrenica, oziroma obče kopičenje ideoloških vsebin,  je za vas »pomembna prelomna točka«, ki prelomna ne bo v ničemer, ker se Janša ne bo opravičil za genocid v bošnjaškem mestecu in tudi ne bo zmanjšal tempa ideoloških izzivov, in se vi boste trudila še naprej iskati opravičila za nadaljevanje dela v koaliciji, osvojite za dejansko prelomen trenutek to medijsko reformo, vsaj poseg na RTVSlo in STA, in kot sem že napisal, recite NE! Naj jo Simoniti potegne nazaj in odmisli! Enak poziv gre seveda tudi Stranki modernega centra a s Počivalškom na njenem čelu je bolj malo upanja, da bi se zganila, potem ko je ministra za gospodarstvo premier obranil pred očitki Tarče in opozicije. O Novi Sloveniji da niti ne govorim, ker po odhodu Ljudmile Novak in 750 milijonov evrov Toninovim varovancem, te stranke ne vidim več kot suverene soodločevalke.

Draga ga. Pivec, pred vami, vašo stranko in tudi SMCjem je enkratna priložnost za popravni izpit. Ne zamudite jo! Pa da ne pozabim še na dva poslanca, ki utegneta biti še kako ključna, na predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti, ki sta mimogrede podpisala dogovor o sodelovanju z vlado Janeza Janše. Ogrožena sta regionalna centra, ogroženi so manjšinski programi, a od njiju nisem še slišal glasu proti spremembam zakona o RTV. Kaj pravita gospoda Horvath in Žiža?

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit

Agitatorski žurnalizem

Pirkoviču moteča O bella ciao

Ko smo bili sredi marca z obema nogama že v pandemiji in so nam nekateri naši epidemiologi iz Berlina ter drugod napovedovali eksponentno rast okužb, tam do skoraj 15 tisoč v dveh tednih, tako kot v Italiji, Španiji in še kje, ter primerljivo tudi smrti, v kar sam nisem verjel in tvegal projekcije, ki so se kasneje pokazale kot prave - katastrofa se nam ni zgodila - sem enako kot vlada, že v rokah g. Janše, pozival k maksimalnemu samozaščitnemu vedenju posameznikov in skupin, da bi vendarle epidemiološko stanje obdržali znotraj, za kapacitete in sposobnosti zdravstvenega sistema, obvladljivega okvirja. Na Odprti strani Dnevnika sem med ostalim, 17. marca zapisal: »Kolikor že bili jezni nad oblastjo se odpovejmo tudi uličnih protestov, seveda če sama oblast ne bo postala hujša od virusa«. Naj spomnim, da protestov takrat še ni bilo, oz. da bi se začeli dober pol drugi mesec kasneje, čeprav se je vonj po njih že širil. Generatorji zaudarjanja, takojšnje in eklatantno politične kadrovske zamenjave na čelu policije in Vojske, pa na NIJZ, depeša o medijih Svetu Evrope in še kaj, ki je dišalo po uveljavljanju SDSovske ideološke in politične agende.

Ostanimo doma, sem klical, vse dotlej, dokler sama oblast ne bo postala hujša od virusa. A premier je nadaljeval s svojo politiko, ne oziraje se na, sicer skromne, bojazljive, komaj slišne opazke pridruženih koalicijskih partnerjev DeSUSa in SMCja, da so se bili dogovorili, da se vlada ne bo šla ideoloških potez, po medijih in zlasti RTV sta bila napadena v EU še tožilstvo in sodstvo ter, kaplja čez rob, zgodili so se sporni nakupi zaščitne in zdravstvene opreme, pri katerih je marsikdo krepko zaslužil. Ljudje so množično spoznali, da je postajalo huje kot s Covidom-19, šli so na ulice in trge, največ v Ljubljani in začeli so se petkovi protivladni protesti, najprej s kolesi, nato peš, z udarnimi slogani in transparenti, a taki, ko policija z njimi ni imela veliko dela, razen, ko si ga je sama nalagala (ograjevanje javnih površin, ustvarjanje umetnih varovanih con in fizično odnašanje protestnikov, ki so preskočili ograde in brali Ustavo). Smešno, da so ocenjevalci kriznih razmer in dejavnikov tveganja čez noč ugotovili, da protesti niso bili nevarni za javni red in mir in so, po osrednji proslavi Dneva državnosti na Kongresnem trgu, ograje izginile. No, zamenjali so jih provladni »Rumeni jopiči«. Namen provokacije je bil več kot očiten, a protestniki, od 7 do 10 tisoč, so tej skupinici nekaj desetin Janševcev, preprosto obrnili hrbet in do nasilja ni prišlo. Sicer vmes kordon specialcev.

Čemu ta rezime? Se bodo bralci prispevka spraševali. Saj vse že vemo. Zato ker sem zadnjič v oddaji Odkrito na 3. programu RTV Slovenija, sledil daljšemu intervjuju z šefico DeSUSa, Pivčevo, ki ga je vodil pater-patron tega programa, Igor Pirkovič. Vprašal jo je med ostalim, tako da ji je tokrat najbolj polagal odgovor v usta, kaj si misli o petkovih protestih, zanj nič več kot le »sistematično tedensko kršenje odloka o omejitvi zbiranja«, in ali meni da so vzkliki »dol z diktaturo« upravičeni? »Diktatura naj bi vladala v Sloveniji - je razpredal vprašanje - pri čemer nekdo mirno pride in zmoti državno proslavo, na stopnicah frančiškanske cerkve pa pojejo O Bella ciao. Vladata v Sloveniji diktatura in cenzura?«… »Daleč od tega!« bi na kratko strnili Pivčev odgovor. No, tako kot pri intervjujih Jožeta Možine tudi pri Pirkovičevih ni zaslediti niti kančka profesionalne nepristranosti. Čisti provladni PR in bašta! Pa vendarle zaseda glavni prostor v 3. programu, to je parlamentarnem, kjer bi morale vladati novinarska neopredeljenost, uravnoteženost, nepristranskost. Predstavnikom trenutne koalicije prijazna vprašanja in vodeni odgovori, do opozicijskih pa prava tečnoba. Sicer kar me je najbolj zbodlo v Pirkovičevem pogledu na proteste, je njegov odnos do pesmi Bella ciao. Ne vem ali jo je tudi on pel, ko je bil mlad, ko je prisegal, tako kot Janša in velika večina njegovih privržencev, na Titovo Jugoslavijo in socializem, a moral bi vedeti, da ne gre za nekaj bogoskrunskega, temveč za svetovno znano in spoštovano borbeno, partizansko pesem, ki jo pojejo antifašisti po celem svetu in ki je uglasben simbol, ali če hočemo, himna odpora proti fašizmu in nacizmu. Je tudi v mnogih repertoarjih zborovskega petja in celo Rudi Bučar jo enkratno interpretira. Dajte, g. Pirkovič, mal poslušat tudi druge, ne samo Janšo in samega sebe.

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit

Predsednik k fojbi

PAHOR NA BAZOVIŠKO FOJBO?

Kdorkoli je bil ubit in vržen v to ali kakršno koli drugo brezno, namesto da bi bil dostojno pokopan, si zasluži, po 75 letih od konca druge svetovne vojne, vsaj svečo. Gre za dejanje preproste človečnosti. Če je še spravno toliko bolje.

Toda pomembno je vedeti komu boš posvetil svojo minuto molka, svojo misel. Gospodje ki vsako leto romajo k Bazoviški fojbi, položijo tam vence in deklamirajo nekaj pompoznih stavkov, pravijo, da častijo spomin na tisoče nedolžnih Italijanov pobitih s streli »okupatorskih« jugoslovanskih partizanov, ki so bili zasedli Trst. V resnici so ga bili osvobodili, toda pustimo to. Tako tržaški župan Dipiazza, tako bivši italijanski notranji minister in vodja Lige, Salvini, tako nekdanji predsednik evropskega Parlamenta Tajani, tako predstavniki ezulskih organizaciji in tudi sam predsednik italijanske Republike Mattarella je lani spregovoril o »dolga leta zamolčani nacionalni tragediji«. Ko na vsaki taki slovesnosti, nato še na televiziji ob Dnevu spomina, ali v kakem filmu o takratnih dogodkih, pripoveduješ in prikazuješ, da so »Slovani pobijali in metali v fojbe nedolžne Italijane, krivi le tega, da niso sprejemali komunizma«, ne da bi niti s stavkom kontekstualiziral ta vsekakor zavržna dejanja s tem kar je bil počel prej, celih 20 in več let fašizem s Slovanskimi narodi in najbolj s Slovenci, kot prvo posiljuje zgodovinsko resnico, kot drugo proizvede sovraštvo, ki se neizbežno prenese na kakovost odnosov večinskega italijanskega naroda z dediči teh »zlobnih Slovanov«, oz. s pripadniki manjšinske slovenske narodne skupnosti, ki z njim sobivajo ter, seveda, tudi odnosov Italije do Slovenije in ostalih držav nekdanje Jugoslavije.

No, enako, z obratnega zornega kota, se je pripovedovalo tudi pri nas, ko vse do konca osemdesetih smo si zatiskali  oči pred dejstvom, da tudi osvoboditelji, ne le okupatorji so bili zakrivili zločine. Fojbe in exodus več kot 200 tisoč prebivalcev Istre in Dalmacije, predvsem italijanske narodnosti, sta bili tabu tema. Tako kot množični poboji tudi drugje v Sloveniji. Toda smo se zlasti po osamosvojitvi soočili s tem, priznali kaj so bile zagrešile povojne oblasti in začeli iskati poti k spravi.

Italija se je na to spozabila in ob Dnevu spomina slavi danes le žrtve krutosti jugoslovanskih povojnih oblasti ne pa tistih, tudi med samimi Italijani, ki so padle in trpele pod divjaštvom fašizma in nacizma.

Da bi to stanje presekali in se sprijaznili z zgodovino kakršna je dejansko bila, sta se slovenska in italijanska vlada 1993 leta dogovorili o ustanovitvi mešane kulturno-zgodovinske komisije, ki bi naj preučila odnose med narodoma v najbolj kritičnih časih in sicer od 1880 do 1956 leta. Vkopali so se, zgodovinarji, v arhive in drugo gradivo ter 7 let potem spisali in objavili Poročilo o njihovem delu in njihovih ugotovitvah, ki naj bi ga že po dogovoru iz leta 1993 obe strani, obe vladi, osvojili in ga uradno objavili kot najbolj objektivno pripoved odnosov med državama in narodoma v preiskovanem obdobju.

Slovenija je to storila, Italija ne. Če bi, bi Dipiazza, Salvini in njima podobni  morali priznati da so bile fojbe predvsem posledica fašizma in da v njih niso končali le nedolžni Italijani, zlasti ne na tisoče in ne v bazoviško. Kolikor dokaj verodostojni viri povedo, je v tem breznu, pravzaprav jašku opuščenega rudnika, končalo najprej, še 1944 leta, kar nekaj antifašistov, Italijanov in Slovencev pobitih s strani kolaboracionistične Mestne straže, po končani vojni pa so osvoboditelji za ene, okupatorji za druge, tam  zmetali trupla ubitih nemških vojakov, konjske kadavre in razbite vojaške vozove. Ve se tudi za truplo nekega lokalnega vojnega zločinca. Vse to so oktobra 1945, po odhodu jugoslovanskih enot iz Trsta in prihodu zavezniške vojske, ven potegnili angleški inženirci, ki so iskali novozelandske vojake in tiste Italijane, ki naj bi jih pokončali partizani, vendar teh niso našli. Morda tudi to ne drži, a Italija noče da se fojba znova odpre in temeljito preišče, ker bi jo - pravijo oblasti - oskrunili. Ni kaj, izgovor je dober. Gre pač za spominski kompleks, a težko zamaskira strah, da bi se mit jugoslovanskega barbarstva nad Italijani v Trstu in okolici do neke mere razblinil.

Kot nekdanji sodelavec in dolgoletni strankarski soborec Pahorja, sem predsednika Republike že nekaj časa nazaj, ko se je začelo šušljati, da je bilo to možno, pozval, da bi kot pogoj za skupni obisk z italijanskim kolegom bazoviške fojbe postavil uradni Mattarellov poziv svoji vladi k objavi Poročila zgodovinarjev in k njegovi implementaciji zlasti v učbenike in drugo relevantno zgodovinsko literaturo.

Kaže da tega naš predsednik ni storil in da bo na bazoviško fojbo vseeno šel. Poročilo zgodovinarjev bo ostalo nedokončano delo, zmagali bodo še enkrat več prirejevalci in posiljevalci zgodovine, in v spomin bo ostal še en velik kiks našega Boruta. Morda največji doslej. Sprava pa se bo pustila čakati.

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit